GRiSON

Na zaprašeni polici omare, dobil sem jo kot poročno darilo, davnega leta 1976, sameva nekaj oguljenih starih, zanimivih knjig. Bukve, nekatere so preživele že tretjo vojno in še kar naprej kljubujejo na podstrešju naše hiše.

1953

Te dni sem se odločil prebrati knjigo mojega letnika 1953. Povesti, ki mi je v tej knjigi pričarala spomine na moje potepanje po Indiji. Napisal jo je Indijec Dhan Gopal Mukerdži, rojen leta 1890 v Kalkuti. To je v tistem času bilo drugo največjem mestu Indije in glavno mesto Bengalije. Dhan je umrl, razmeroma zelo mlad, leta 1936 v New Yorku. Svojo mladost je preživel v manjšem mestu, ležečem tako rekoč sredi džungle. Bil je Braman, to se pravi pripadal je duhovniški kasti, ki je najvišja indijska kasta. Tako je bil deležen zelo dobre vzgoje, mati mu je pripovedovala stare indijske junaške zgodbe in povesti ter ga seznanila z indijskimi običaji in nazori. Študiral je v Kalkuti, nato pa še na Japonskem v Tokiu in nazadnje v Ameriki v Kaliforniji. Bil je znanstvenik, njegovo področje je bila primerjalna literatura.

Kakor vsa zavedna Indija, ki se je za njegovega življenja pod Gandhijevim vodstvom upirala britanski nadoblasti, je bil tudi on nasprotnik kolonialnega izkoriščanja in zagovornik medsebojnega spoštovanja na podlagi enakopravnosti.

Bralec predvsem uživa v posebnostih življenja v džungli. Očarljiv je tamkajšnji živalski svet, ki je opisan tako nazorno, da kar vidiš pred seboj najrazličnejše džungelske živali, kakšne so, kako žive, kako se gibljejo in bojujejo za svoj obstanek. Avtor kot nikoli zbledel spomin, opisuje tigra, gospodarja džungle.

1931

Četrta čitanka za osnovne šole iz leta 1931. Tisto leto je bila cena knjige 34 dinarjev, le koliko bi to danes zneslo? Že na prvi strani je zapisano: »Ti z menoj v življenje hodi, k smotru me življenja vodi. Bodi mi učiteljica in k resnici mi vodnica!«

Nato sledi Jugoslovenska narodna himna v cirilici in latinici

 

Že od nekdaj rad tečem. Tek je trenutno moj stil športnega življenja. Ponavadi tečem ne glede na vremenske okoliščine. Moj prvi cilj je tek na najvišjo točko v bližnji okolici Dekanov. Po gozdni poti mimo nogometnega igrišča na Kaštelir (214 m). Ter nato nadaljujem pot na Goli hrib (217 m). Na vrhu za trenutek postanem in se razgledam proti vasi.

Odpre se čudovit razgled vse do Piranskega zavila in Kopra.

Včasih si vzamem čas, usedem se na mizo in poslušam petje ptic. Mir me napolni z posebno energijo. Tako še lahkotneje pridem v dolino.

Danes, na moje razočaranje, miza, ki mi je bila kot orodje za meditacijo je izginila neznano kam.

 

Prav ta trenutek sem v poštni predal dobil sledeče pismo:

My Dear, Thanks once again, I am more than happy in your urgent reply to my mail. How was your day? mine was cool over here in Dakar Senegal. My name is Synthia Ndoh, from Ivory Coast in west Africa and presently, I am residing in the refugee camp here in dakar Senegal, as a result of the civil war going on in my country. I was a first year student of law at the university, before the incident that lead me into this situation of living in the camp.

My late father Dr David Ndoh, was the personal advicer to the former head of states, also a successful business man import and exporter during his life time, before the rebels attacked my house one early morning killing my mother and my father. Equally my mother was a senior lecturer at the university before her death, it was only me that is alive now because I was the only child to my parents, and I managed to make my way to near by country Senegal, where I am leaving now.

You may asked how i lean engligh i was born in canada befor i came back to my country and this incident hapend, I am 23years of age living in this situation In this refugee camp. This is why the level of my education chenged and i need someone to help me out from this refugee camp, i don’t have passport as you may ask, so that I will futher my education. In this camp we are only allowed to go out only on monday and friday. Its just like one staying in the prison and I hope by God grace I will come out here soon.

I don’t have any relatives now whom i can go to, all my relatives ranaway in the middle of the war the only person I have now is Rev. Francis Patrick, who is the pastor of the (Christ the king Church) who is ingerge of the camp, here in the refugee he has been very nice to me since I came here but i am not living with him rather I am leaving in the women’s hostel because the camp have two hostels one for men the other for women.

The Pastors Tel number is (+221- 772-33-30-17) if you call and tell him that you want to speak with me he will send for me in the hostel. here is where am send you email at church office and send mail to you in his office church. As a refugee here I don’t have any right or privilledge to any thing be it money or whatever because it is against the law of this country. I want to go back to my studies because I only attended my first year before the traggic incident that lead to my being in this situation now took place.

Please listen to this, I have my late father’s statement of account and death certificate here with me which I will send to you latter, because when he was alive he deposited some amount of money in a leading bank in Europe which he used my name as the next of kin, the amount in question is $5.7M( Five Million seven Hundred Thousand Dollars).

So I will like you to help me transfer this money to your account and from it you will send some money for me to get my travelling documents and air ticket to come over to meet you. I kept this secret to people in the camp here, the only person that knows about it is the Revrend because he is like a father to me.

So in the light of above I will like you to keep it to your self and don’t tell it to anyone for I am afraid of loosing my life and the money if people gets to know about it. Remember I am giving you all this information due to the trust I deposed on you. I like honest and understanding people, truthful and i saw you as person that have vision, truth and hardworking.

My favourite language is english but our language is french but I speak english very fluently. Meanwhile I will like you to call me like I said, from 1.30noon to 5.30pm, I have alot to tell you. Have a nice day and think about me. Awaiting to hear from you soonest. Yours in love forever, Miss Synthia

Da vam olajšam trpljenje, in tratenje vašega časa vam sporočam, da je tovrstnih pisem na netu kar nekaj. Mirne vesti lahko pošto spregledate in vržete v koš. Zopet samo način, kako nekoga dobro “nategniti”.

 

DEKANI-PASJA VAS

Moj Akismet je pravi genij, ujel že 4,904 spamov, od kar sem ga prvič nastavil na blog. Brez njega bi se prekleto namučil z brisanjem komentarjev in nadležnih ponud. Akismet odlično opravlja svoje delo, poskrbi da so vsiljivci varno ujeti v moji bazi in čakajo na svojo usodo. Ves spam iz baze lahko izbrišem z enim klikom. Enostaven postopek, pri tem pa moram le paziti , da ne izbrišem kakšnega od komentarjev, ki so bili pomotoma premanjeni med spam. Kasneje se ne da zbrisanega razveljaviti. Ima še eno dobro lastnost, spam se samodejno izbriše po 15 dneh, tudi če ga ne brišem sam.

Danes je bilo zopet identificiranih 44 komentarjev, in označenih kot spam. Kaj vse mi neznanci ponujajo: posojilo na banki, medicinsko pohištvo seveda z brezplačno dobav iz Amerike, poceni Tramadol tablete, Cialis za spolno aktivnost, sanjske avtomobile, Phentermine shujševalne tablete brez recepta, obvezno avtomobilsko zavarovanje, Soma mamilo prašek, modre tabletke Viagro. Ostali pa me pozdravljajo in čestitajo za dobro stran.

Lahko samo rečem, hvala Akismetu, da mi nekateri preveč ne težijo.

Danes sem hotel vsiljivce zbrisati, toda lejga zlomka, ne morem naložiti akismet - admin. Vsi nesramneži skupaj bodo ostali še 15 dni in samo zasedali prostor.

 

Življenjski prostor človeka se iz dneva v dan krči, vedno manjši je. Partija šaha med človekom in naravo je danes v pat poziciji. Z trdnostjo bi lahko prisegel, da bo tekma z naravo izgubljena. Glede na mačehovsko obnašanje velikih velemojstrov, je lahko izid tekme pod vprašanjem. Ostane nam samo še upanje, in koliko časa se bo agonija še nadaljevala. Lahko z novimi pravili globalizacijske igre, dosežemo in ohranimo človeštvo pri življenju? Era je sicer zaznamovana z znanjem in novimi dosežki.

Ti dosežki so posledice kapitala in težnja po čim večjem zaslužku. Pri tem bogati zapirajo vrata in probleme globalizacije pometajo pod predpražnik. V bistvu pa problem globalizacije in njihove napovedi ne prinašajo nobenih velikih izzivov. Lahko bi dejal da kot šolarčki zaostajamo v razredu.

Kaj več kot podeljevanje okoljevarstvenih nagrad, naše človeštvo pač ne zmore.

V enem človeškem življenju, naj bi temperatura poskočila na okroglih xxx °C. Kdo je odgovoren za to obdobje posledic? Prav gotovo to ni mali človek. In danes naj bi ta mali človek reševal svetovno krizo globalizacije. On naj bi bil kriv, da zemlja umira in postaja truplo. Ta mali človek naj bi sledil črednemu nagonu politike. Politiki pa še naprej ščitijo bogatune, da še naprej serjejo in zastrupljajo naš modri planet. Lepo vas prosim ne dopustite politikom, da bodo še naprej odločali o tako pomembni stvari, kot je obstoj človeštva. V svetovno in našo politiko so vmešani bogati, oni imajo v rokah škarje in platno. Imajo denar in moč, vendar kljub vsemu ne storijo nič kaj konkretnega. Problem globalizacije je problem bogate družbe. Posledice napak človeka je še možno popraviti. Redki so bogataši, ki bi se upali spopasti z naravo. Za to igro človek potrebuje veliko denarja. Pa ga bo dobil? Mogoče bi zalegla grožnja: »Zasežimo bogatim denar«, in začnimo z njim graditi boljše življenje. Z njihovim denarjem lahko rešimo modri planet.

Izrabljene fraze, ki pa ne odražajo resnične situacije so samo še boj za dober politični stolček. Pojdimo od besed k dejanju. Čeprav bo to samo kapljica za čisti ocean.

Vendar ne, problem bogate družbe bomo reševali zdaj vsi kar nas leze in gre tu na zemlji. Ločevali bomo odpadke, varčno ravnali z vodo, varčevali z energijo, …

 

Dekani

Hipec nazaj, me je pozdravila hčerka moje velecenjene sestrične Marije. Dobronamerni, nepoučeni opazovalec bi si mislil, »saj to ni nič takega.« Pa je. To pomeni, da imamo kljub vsemu v vasi demokracijo, ki se ne meni za mnenje vaščanov, ki prepovedujejo pozdravljanje skreganih ljudi med seboj in se poslužujejo policijskih metod iz obdobja mračnega socializma. Sedaj lahko končno v blogu narišem črto in spremenim mnenje mišljenja ljudi, da danes vidijo svet bolj veselo in razigrano.

Mogoče bi za ta primer sicer lahko zatrdil, da je bil včasih vzrok še ne dovolj razvita liberalna demokracija, da bi lahko z mojo skromno logiko razrešili to protislovje. Ali pa gre tu za obraten pojav, liberalne demokracije, ki je bil v vasi v resnici vse preveč črnogled.

Zato imam danes, namesto nekdanjih zbeganih Mussolinijevih govorov zavajanja javnosti bolj umirjen glas, ki me bo prepričal, da kapitalizem le ni tako slab. Pa čeprav za vsako ceno, ne glede na žrtve in milijon lačne in brezpravne raje.

»Ni jih tako malo, ki so na lahek način v vsega nekaj letih prišli do bogastva, ki ga ne morejo zapraviti do konca svojih dni - Najbolj razvpit tajkun je zagotovo Boško Šrot, katerega premoženje naj bi bilo večje od v premoženja njegovega someščana Mirka Tuša - Tudi Zoran Jankovič, Herman Rigelnik in Bojan Petan sodijo na seznam novodobnih tajkunov - Vse druži, da so bolj ali manj povezani z zloglasnim Kučanovim Forumom 21 – Tudi Boško Šrot se je lani poleti na enem od hrvaških otokov sestal z nekdanjim predsednikom države in le malokdo verjame, da sta bili temi njunih pogovorov le vreme in cvetoče morje.«

Prav božansko je poslušati, da na Zemlji še obstaja raj. Tam se je ustavil čas, obstaja blagovna menjava prvinski ljudje so neizmerno srečni.

P.S. Ni mi vseeno, to morate okusiti, prav gotovo se boste očistili negativnih stvari.

 

Zbral je blazen pogum, izlil svoja čustva na šolsko pročelje. Veliko srce v oranžni fluorescenčni barvi je bodlo mimoidoče v oči. Hladen tuš pa ni deloval na našega hišnika, ki bi moral že prvo sekundo, takoj ko si je zgodaj zjutraj opral zobe, sledove umetniškega iznajditelja prekriti z novo fasadno barvo.

Zgodba se kar naprej ponavlja, tarča je vedno enaka. Na frišno obarvan šolski zid. Zadnje čase je to najpopularnejši način bogatenja umetniškega obzorja. Nekateri so še posebej drzni nacionalistično usmerjeni razigrani pobalini.

Oni dan me je dijak, že na začetku šolske ure, zaskrbljeno vprašal: »Ste videli profesor, kaj so nam naredili?«, »kaj so naredili?«, »So nam vzeli Kosovo.« Malo sem debelo pogledal, a sem se na hitro zbral. Takoj sem pomislil na herojske zapise na naših pročeljih hiš. Kosovo Srbija, serbijan criminal gang, scg join the fami, v Kopru je to zakon, pa vi se jebte, assasina, … Prav gotovo je bil dijak eden od scenaristov, ki je sodeloval v nemoralnem svetu apatičnega nezadovoljstva. Pred težavami zapiramo oči, in sem sklenil, speljati mlin na drugo kolo. »Danes ne bomo govorili o politiki. Naredili bomo vajo, ki pa bo malo politično obarvana …«.

Srce je druga plat medalje, ki še dopušča zgornjo mejo tolerance uporniškega duh. Vse ostalo kaže, da je politični duh mladih upornikov le presegel dovoljeno. Prizaneseno ni bilo niti od Marije v nebo vzdigujoče pročelje spomeniške zgradbe poleg šole.

Da se pred šolo, nekaj dogaja kaže prisotnost policije, ki si občasno ogleda prizorišče. Vendar mladi barabini, se vse preveč zavedajo svojih v glavo vcepljenih pravic. Policaju hitro pokažejo svojo golo rit, saj imajo svoje pravice lepo pošlihtane po predalčkih. Češ, kaj mi pa morejo.

Ker hišnik ni opravil svojega dela, je umetnik dodal piko na i.

 

Nosečnicam in ženskam, ki se trudijo zanositi, svetujejo popolno abstinenco, baje naj ne bi bila nobena količina alkohola varna. Le kaj čakajo na ministrstvu za zdravje, zdaj ko so poskrbeli za strežno osebje, ki naj bi vdihavali cigaretni dim. Ni jim mar za nosečnice. Le kje je njihova neverjetna skrb za nosečnice. Že zdavnaj bi lahko na steklenice nalepili črno obrobljeno nalepko »Ministrstvo za zdravje in Vaš zdravnik vam med nosečnostjo odsvetuje pitje alkohola«. Kakor koli že, bodoče mamice, bolje je, da ne tvegate, in ne gre podcenjevati znanstvene ugotovitve.

Po drugi strani, naše none svetujejo, da naj bi bila dva kozarca vina tedensko zdrava količina, in zmerno pitje alkohola med nosečnostjo ni škodljivo. Kako se  sedaj odločiti?

Moja hčerka Pia se bo z lahkoto in enostavno odločila. Saj tudi običajno, alkohola ne konzumira. Je popolna abstinentka.