Nekdo je prišel nekega dne ves razburjen k modremu Sokratu. “Poslušaj, moram ti povedati, kako je tvoj prijatelj …”

“Počakaj!” Ga je prekinil filozof. “Si to, kar mi nameravaš povedati, precedil skozi tri cedila?”

“Tri cedila?” Se začudi prišlec.

“Da, moj prijatelj, tri cedila. Prvo je cedilo RESNICE. Si preveril, če je to, kar mi hočeš povedati, resnično?”

“Nisem. Slišal sem, da ljudje o tem govorijo.”

“Dobri moj prijatelj. Gotovo si to precedil skozi drugo cedilo–cedilo DOBROTE. Je kaj dobrega v tem, kar mi želiš povedati, čeprav ni gotovo, da je vse resnično?”

“Ne!” Odgovori človek že precej v zadregi.

“Ni govora o čem dobrem. Ravno nasprotno.”

“Hm!” Ga prekine ponovno modrec. “Poskušajmo še s tretjim cedilom. Je to vsaj KORISTNO, kar bi mi rad povedal?”

“No, ni ravno koristno.”

“V redu.” Reče Sokrat.

“Če to, kar hočeš povedati, ni resnično, niti dobro, niti koristno, vse skupaj lepo pozabi in si ne beli las zaradi tega, kot si jih jaz ne!”

(Sokrat)

udi največji in najmočnejši, lahko jokajo.

Od 8. oktobra 1991 do 31.12.2006 je bila denarna enota Republike Slovenije tolar, ki se je delil na 100 stotinov. V denarnem prometu se je uporabljalo skrajšano ime “SIT”.

Osnovni motiv sprednje strani bankovca je lik protestanta Primoža Trubarja, izdelan v ročni gravuri. Podobo dopolnjuje senca profila, izpolnjena z mikropisavo.

Na osrednjem delu leve polovice bankovca je odtisnjen v tehniki globokega tiska motiv s prve strani Trubarjevega Abecedarija, pod njim pa je upodobljeno pisateljsko pero. V vodnem znaku je lik Primoža Trubarja. Na zadnji strani bankovca je reprodukcija risbe Uršulinske cerkve v Ljubljani. V zgornjem levem delu bankovca je v tehniki globokega tiska odtisnjen motiv iz “Novega testamenta”.

Tolarski bankovci so bili izdelani po idejnih osnutkih avtorjev Miljenka Licula in Zvoneta Kosovelja, portrete za bankovce pa je izdelal slikar Rudi Španzel.

Tolarski bankovci so zamenljivi v Banki Slovenije brez časovne omejitve.

Našemu severnemu medvedu je očitno zelo vroče. Globalno segrevanje in njihove novice na spletnem portalu Svarog.org napoveduje neverjetna dejstva. Pred časom sem omenil v svojem postu že nekaj misli. Nekaj za šalo nekaj za res. Tudi civka pravi, da naj prvega februarja ugasnemo vse luči med 19.55 in 20.00 uro. Neverjetna resnica mi še vedno ne da miru. Zato sem se odločil, da še malo zatežim.

Spodaj je naštetih samo nekaj naslovov, nekateri so si protislovni, ali naj verjamem zavajajočemu filmu Ala Gora-a, dokazi so kljub vsemu nekoliko drugačni. Commonsense, je napisal nekaj zelo dobrih komentarjev, ter jih podkrepil z dokazi.

Zaradi globalnega segrevanja bo izumrlo več kot milijon vrst

Stanje koralnih grebenov vendarle ni tako zaskrbljujoče

Dramatično povečanje emisij toplogrednih plinov

Globalno segrevanje pomeni več snega

Nevarno taljenje arktičnega ledu

Vse hitrejše topljenje ledu dviguje nivo morske vode

Okoli 160.000 zemljanov umre vsako leto zaradi globalnega segrevanja

Zlom največjega ledenega ščita v Arktičnem morju

Rekordna velikost ozonske luknje

Krčenje ozonske luknje

Evropski vročinski val, posledica globalnega segrevanja

Potopljeni Peru

Temna usoda Bangladeša

Svet toplejši, Grenlandija hladnejša

Suše posledica segrevanja tropskih oceanov

Zakaj gori Avstralija?

Kdaj bo odplaknilo Nepal?

Arktika leta 2100

Zemlja je vse toplejša

Se tudi Grenlandija topi?

Kilimandžaro postaja plešast

Ozonska luknja nad Antarktiko je manjša

Ponovno odprtje ozonske luknje nad Antarktiko

Kozmični žarki bi naj bili povezani z globalnim segrevanjem

Kam vodi topljenje ledenikov

Globalno segrevanje bo prineslo hudourniško deževje in poplave

Zemlja se segreva hitreje kot je predvideno

Razmislite še vi malo.

Če že ne gledate televizije in ste zamudili oddajo Preverjeno, vam v tolažbo prislikam nekaj kar bi vas morda kljub vsemu zanimalo. No, pa poglejmo, kaj kaže statistika in primerjajmo nekaj številk.

Bencin …

dodatki …

kruh, mleko …

restavracija …

pa še plače.

Božidar Jezernik slovenski etnolog in pedagog, rojen leta 1951 v Novem mestu, predava na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in je tudi trenutni dekan te fakultete. Napisal je knjigo z naslovom ZAKAJ PRI NAS ŽIVE CIGANI IN NE ROMI. Na vprašanje “Zakaj pri nas žive Cigani in ne Romi?” lahko napišemo veliko odgovorov. Pred desetletji je Franc Brajdič, povedal tegale odgovor:

Ciganski narod so bili sami grofi. Zdaj so pa začele tiste … kurbice razcapane hoditi, pa so šle prosit po svetu. Potlej so to prinesle domu. Potlej je prišel bog k njim in je vprašal kaj delajo to oni. Potlej so povedali, da kuhajo kar dobijo zase in za prasce »Viš – pravi – vi ste grofi, ampak grdo delate! Kmetje se matrajo, vi pa delate tako! Zdaj ste frdamani!’ Jih je bog frdamal. Po tem niso mogli ostati v graščini.«

Žena se jezi na moža, da spije preveč vina in zanj zapravi preveč denarja.

Mož slučajno najde račun za šminko, za katero je dala žena več kot 100 EUR.

»Kaj pa to? A za šminko je pa dovolj denarja?« Jo vpraša.

»Dragi moj, ampak jaz kupujem tako šminko zato, da zate lepše izgledam.« Se brani žena.

»Draga moja, tudi jaz pijem vino zato, da zame lepše izgledaš.« 

V Avstriji so stacionarni radarji, že dalj časa nekaj običajnega. Seznam 

stacionarnih radarjev, ki so jih namestili pred kratkim.

Sreč no vožnjo!

Koliko radarjev vas snema na slovenskih cestah? SEZNAM vseh radarjev. 

Slovensko ministrstvo za notranje zadeve je s 36 stacionarnimi radarji 

napovedalo vojno" vsem, ki si adrenalin dvigujejo s prehitro vožnjo. 

Predstavljam vam celoten seznam radarjev. Na naših cestah je od lanskega 

aprila do letošnjega maja, torej v dvanajstih mesecih, umrlo 250 ljudi. 

Tudi vse statistike kažejo, da je pri slovenskih voznikih najbolj pogost 

prekršek prehitra vožnja. Stacionarni radarji, predvsem pa kazni, ki 

so jih cestni divjaki začeli prejemati ž e ta mesec, bodo prehitre 

voznike prisilile, da bodo za čeli upoštevati omejitve hitrosti, čas 

pa bo pokazal, ali bo strožji nadzor prinesel tudi kakšno človeško 

žrtev manj.

Mesta, kjer so stacionarni radarji nameščeni, so naslednja:

Primorski krak:

A1, Ljubljana - Koper, priključek Brezovica

A1, Ljubljana - Koper, Sinja Gorica, pogled proti Ljubljani

A1, Ljubljana - Koper, cestninska postaja Ljubljana zahod

A1, Ljubljana - Koper, cestninska postaja Vrhnika

A1, Ljubljana - Koper, viadukt Verd, pogled proti Ljubljani

A1, Ljubljana - Koper, cestninska postaja Logatec

A1, Ljubljana-Koper, viadukt Ivanje selo, pogled proti Kopru

A1, Ljubljana - Koper, cestninska postaja Postojna

A1, Ljubljana - Koper, odsek Razdrto - Senožeče

A1, Ljubljana - Koper, cestninska postaja Vide ž

A1, Ljubljana - Koper, portal pred priključkom Bertoki

Štajerski krak:

A1, Maribor - Ljubljana, cestninska postaja Kompolje

A1, Maribor - Ljubljana, priključek Lukovica

A1, Maribor - Ljubljana, cestninska postaja Vransko

A1, Maribor - Ljubljana, viadukt Slatina

A1, Maribor - Ljubljana, viadukt Škedenj

A1, Maribor - Ljubljana, cestninska postaja Tepanje

A1, Šentilj - Maribor, cestninska postaja Pesnica

A1, Šentilj - Pesnica, nadvoz v Pesnici

A1, Šentilj - Pesnica, priključek Šentilj

Dolenjski krak:

A2 Ljubljana - Pluska, razcep Malence

A2, Ljubljana - Pluska, viadukt Reber

A2, Ljubljana - Pluska, cestninska postaja Dob

A2, Ljubljana - Pluska, konec avtoceste v Pluski

A2, Kronovo - Obrež je, cestninska postaja Drnovo

A2, Kronovo -Obrežje, priključek Obrežje

Gorenjski krak:

A2, Ljubljana - Podtabor, konec avtoceste v Ljubljani

A2, Ljubljana - Podtabor, cestninska postaja Torovo

A2, Ljubljana - Podtabor, priključek Podtabor

A2, Karavanke - Vrba, konec avtoceste v Vrbi

A2 Karavanke - Vrba, cestninska postaja Hrušica

Ljubljanska obvoznica:

A1, Ljubljanska obvoznica, Ljubljana-jug

A1/A2, Ljubljanska obvoznica, razcep Kozarje

A2/H3, Ljubljanska obvoznica - zahod

A1/H3, Ljubljanska obvoznica - vzhod

H3, Ljubljanska obvoznica, predor Golovec 

(Dnevnik)