DEKANSKE ZDRAHE

27.10.2007 ob 19:56

Spominjam se, da sem kot otrok med počitnicami in kakšne tedne vmes hodil po vasi že 1958 tja do 1960 leta. Vsakega kogar sem srečal na cesti sem lepo prijazno pozdravil, ne spominjam se ali sem pozdrav tudi dobil vrnjen nazaj. Bil sem lepo vzgojen, velikokrat mi je pri temu pomagala kuhinjska kuhalnica, ki jo je oče vihtel nad menoj. Takrat prijazen dober dan in nasmeh mi nit ni bil pomemben, niti moteč. Saj vem kaj so si vaščani takrat mislili, češ kaj pa hoče ta Ljubljanski pobalin?

 

Mene to takrat resnično ni motilo, važno je bilo, da sta me imele radi moji dve teti Pavla Toscan in Rožina Štefančič. Stric Alberto Grižon, pa je bil kajon posebne vrste. Domačini so mu pravili Vrtlan, vem da si ni to ime zaslužil on z delom na vrtu ali njivi temveč njegov delovni oče Ivan moj nono. Berto je celo življenje je nekaj mešetaril. Hodil na Ponteroso v Trst, nakupil kavbojke, rute in podobne stvari, jih prešvercal v Slovenijo ter na Ljubljanski tržnici prodajal.

 

Bil je slab gospodar, ni mu bila mar zemla in pošteno kmečko delo. Prodajal je najboljše kose zemlje, za dva deci, brez vednosti drugega solastnika njegovega brata.

 

Nono je bil zidar, na parceli nekaj več kot 600 m2 je iz kamna zgradil 5 hiš. No vse so bile prostoru primerno majhne, vendar dovolj velike za bivanje. Najlepša hiša je bila tista ob cesti, imela je kolono. Alberto je imel rad vino, rdeče vino in najrajši je cele dneve presedel v gostilni na trgu. Rad je vrgel karte, z vaščani je igral briškolo in ni mu bilo mar če se je osel še tako oglašal od žeje in lakote.

 

Zaradi svoje lakomnosti po pijači je Albert prodal tudi hišo s kolono, ki pa je bila pod spomeniškim varstvom. »Poštena« soseda Radenka je znala to z pridom izkoristiti. Delala je na Geodetskem zavodu in prevara je bila hitro storjena. Čeprav je bila prodana samo hiša, pa so njeni kolegi v njeno korist zarisali v geodetski načrt tudi dvorišče.

 

Sosed sosedu, po stari Slovenski navadi se je zopet izkazalo kot pravilo. Dejstvo, da je bilo dvorišče le 65 m2, ne opravičuje storjene prevare. Če je predmet prodaje hiša si ne moreš prilastiti še dvorišča, pa če je še tako majhno.

 

Ko danes razmišljam o kupčiji si mislim, saj ni veliko vredno, pa kljub vsemu vem da obstaja pravica. Slej ko prej bo soseda svojo prevaro plačala na nek način. V življenju se vse vrača. Dobro z dobrim in slabo s slabim.

  • Share/Bookmark
 

5 komentarjev na “DEKANSKE ZDRAHE”

  1. DEKANSKE ZDRAHE | http://www.blogarija.com pravi:

    [...] DEKANSKE ZDRAHE [...]

  2. vlatka vlatka pravi:

    **** pa taka žlahta, ki ti več vzame kot da.

  3. GRiSON GRiSON pravi:

    Vlatka, žlahta strgana plahta, pa saj niso vsi taki. Med mojimi sorodniki je veliko takih, ki so zelo dobri :D .

  4. vlatka vlatka pravi:

    grison,

    jaz sem z vsemi sorodniki dobra, le na obiske ne hodim, :mrgreen: , tako, da si sploh ne moremo biti slabi ;)

  5. GRiSON GRiSON pravi:

    Vlatka, zoprna teta :evil: .

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !