Arhiv za November, 2007

MATR TE BO PRTEGNU

30.11.2007 ob 19:30
Dekani
grison_zig_dekani.JPG Županstvo občine Dekani

Dekanska jutra so vse temnejša in hladnejša, dan se je vidno skrajšal, in jutranja temperatura v Dekanih je padla tudi že na -4 °C. Kar pa v Dekanih tudi pozimi ni tako pogost pojav. Običajno, ko se zjutraj odpravljam v šolo se zavijem v kovter in stečem kar se da hitro do avtomobila. Ko v jutranji tišini sedim v avtomobilu mi še vedno doni v ušesih črna kronika, ki sem jo tik preden sem zapusti hišo poslušal na Valu 202. Razmišljam o veličini tempa hitrosti, ki me bo pripeljala na šoder, kjer ponavadi parkiram avto.

To je moja največja jutranja smrt, tako nizke temperature s težavo prenašam. Trpljenje ne traja dolgo, že po enem kilometru vožnje me greje vroč zrak, ki prihaja izpod armature. Bled spomin na poletne temperature zopet oživi. Kasneje čez dan je ozračja nekako bolj znosno. Segreje se šele, ko posveti sonce. Danes že prvo šolsko uro, doživim poraz. Dijak prvega letnika mi grozi, da naj pazim kje bom hodil? No lep drek, ves trud, ki ga vlagam, samo v to, da učenci ne postanejo kot nepopisan list papirja in da vsaj kanček znanja odnesejo domov od moje učne ure. Pri tem se največkrat močno trudim prav s tistimi izgubljenimi primerki, ki so izgubili vse svoje spoštovanje do samega sebe. Ne to niso samo prazne besede, da bi se opravičeval, ne to je moj moto, ki me vsa leta mojega dela z dijaki, še kako motivira. Razumeti tiste dijake, ki imajo večje ali manjše težave pri učenju. Jim pomagati, jih bodriti, češ saj zmoreš. Prav rad jim včasih podarim, tiste drobne pozornosti, ki jih morda niso bili pogosto deležni. Vendar, danes se mi podrl ves dolgoletni trud. Pri tem me ne skrbi, da me bo na cesti nek dijak dobesedno zbrcal, skrbi me, če se ta isti dijak spravi na mojo kolegico, ki je veliko bolj krhka od mene. Pa naj minister Zver reče, da nasilja nad učitelji ni.
  • Share/Bookmark

TAKUNOMO ZUKU RUKUTEKUCHIKI

24.11.2007 ob 09:02

Dekani

grison_samuraj.jpg

Takunomo zuku rukutekuchiki.

Tekatoari zuku tokutetazuka, tokirinkato mekazu tekutakachiki.

Mekamemo zuku chimo takarimemo nomo zukanomotoarimemo.

Ziku rukuarichiku mikijikaruka chikuchika zuku toruka rinkitokiarichishikimika zika ziteshikaruarichirumo? Chijiteki zukazi tokiarikurin temo tekatokuari. Chimo zuku chikuchika Zukatoarikuruku zikashimomikutomeku Jishiarimeku Zu. Arikijijishitomo noka zuku noarichikataka rinkitokiarichishikimika arikarinmo zikashikateki arirumozukiri arinomoarimozutomoarishiki.

(Prevod)
Lepo je vedeti.
 Danes je nedelja, nimam kaj delati. Kako je to lahko po japonsko. 
Že veste čigava teta je nova ministrica za zdravstvo? 
Tudi jaz nisem do danes. 
To je teta Janševe zaročenke Urške B. Sigurno pa je postala ministrica 
samo zaradi svojih sposobnosti. Saj ni težko, naučite se Japonsko.
A- ka
B- zu
C- mi
D- te
E- ku
F- lu
G- ji
H- ri
I- ki
J- zu
K- me
L- ta
M-rin
N- to
O-mo
P- no
Q- ke
R- shi
S- ari
T-chi
U- ji
V- ru
W-meiku
X- na
Y- fu
Z- zi
Le kako bi se imenovali po Japonsko:
Jishikiarito – GRiSON
Rutachimeka – Vlatka
Kakiarimirika- Aischa
Rinjimeki – Muki
Ziteshikaruzuku - Zdravje
Arichishimozutokime - Strojnik
Arikatochimoari - Santos
Mekarinnokushi - Kamper
Teshirinkajitorurinka - DrMagnim

  • Share/Bookmark

HOČEM VEČ

22.11.2007 ob 19:42
Dekani
logo.gif

 

Ali že veste za kaj gre? Priznam, da nikoli nisem imel, ambicije po dobrem in dragocenem avtomobilu. Na samem začetku sem se kar nekaj let vozil z dobrim starim Fičkom. Prvi krts sem kot mlad voznik naredil v Šiški pred Halo Tivoli. Avto se kar ni hotel ustaviti na mokrem cestišču. K sreči ni bilo velike škode, voznik pred mano pa je staknil le eno manjšo buško. To je bilo dobro opozorilo, da na cesti nisem sam. Kasneje sem presedlal na 101-ko, njej so sledili Golf, Katra, Kalimero, Polonez, Škodo, Yugo, BMW, Opel Kadet, in Suzuki. V vseh teh letih vožnje, sem srečno prevozil brez nesreč, razen par prask, ki sem jih ponavadi staknil na parkiriščih.
Glasoval sem za Slovenski avto leta 2008, za nagrado bom dobil Seat Leon 1.6 Nitro. Danes se vozim z Volvo S80. Moram reči, da ga ni čez Volvo, je čudovit avto. Varen, udoben z vsemi računalniškimi novostmi. V njemu se enkratno počutim, vožnja je prava zabava. Doživite Volvo, in videli boste, kaj je resnično dober avto.v50.jpg Volvo si zasluži, da postane Slovenski avto leta 2008. Moj novi Volvo me že nestrpno čaka v trgovini. Model V50, ki sem si ga izbral je avto leta 2008 in ima zavidljive karakteristike:

Model leta 2008 Volvo V50

D5 (180 KM)

Cena: 29.100 €

Motor
Ime motorja D5
Opis tipa motorja Pet-cilindarski turbodizel
Prenos moči Pogon s prednjimi kolesi
Število valjev 5
Delovna prostornina motorja 2400 cc
Premer valja 81 mm
Gib bata 93,15 mm
Največja moč motorja 132 kW
Konjska moč 180 KM
Konjska moč – vrt 4000 rpm
Navor 350 Nm
Navor – vrt 3250 rpm
Vrsta goriva Dizelski motor
Zmogljivosti
Pospešek (0-100) Petstopenjski avtomatski menjalnik Geartronic 8,5 s
Pospešek (0-100) Šeststopenjski ročni menjalnik 8 s
Največja hitrost Petstopenjski avtomatski menjalnik Geartronic 225 km/h
Največja hitrost Šeststopenjski ročni menjalnik 225 km/h
Poraba goriva (mesto) Petstopenjski avtomatski menjalnik Geartronic 9,7 l/100km
Poraba goriva (mesto) Šeststopenjski ročni menjalnik 8,3 l/100km
Poraba goriva (avtocesta) Petstopenjski avtomatski menjalnik Geartronic 5,5 l/100km
Poraba goriva (avtocesta) Šeststopenjski ročni menjalnik 5,1 l/100km
Poraba goriva (kombinirano) Petstopenjski avtomatski menjalnik Geartronic 7 l/100km
Poraba goriva (kombinirano) Šeststopenjski ročni menjalnik 6,3 l/100km
Emisije CO2 Petstopenjski avtomatski menjalnik Geartronic 184 g/km
Emisije CO2 Šeststopenjski ročni menjalnik 166 g/km
Nosilnost
Prostornina posode za gorivo 60 l
Prostornina prtljažnika 417 kg
Največja masa priklopnika 750 kg
Teža
Masa praznega vozila 1536 kg
Skupna masa 2020 kg
Dovoljena obremenitev strehe 75 kg
Zunanje dimenzije
Višina 1457 mm
Dolžina 4522 mm
Širina 1770 mm
Širina vključno z ogledali 2022 mm
Medosna razdalja 2640 mm
Kolotek spredaj 1535 mm
Kolotek zadaj 1531 mm
Obračalni krog 11,1 m
Notranje dimenzije
Prostor za glavo, spredaj 988 mm
Prostor za glavo, zadaj 968 mm
Širina v predelu ramen, spredaj 1402 mm
Širina v predelu ramen, zadaj 1374 mm
Prostor za noge, spredaj 1057 mm
Prostor za noge, zadaj 873 mm
Širina v predelu bokov, spredaj 1364 mm
Širina v predelu bokov, zadaj 1288 mm

Slika: Moj Volvo S80
grison_volvos80.jpg
  • Share/Bookmark

UPOČASNIMO SVOJ RITEM

20.11.2007 ob 05:43
Dekani    
grison_jesensko.jpg

 

Jutra so vsa bolj mrzla, življenje v naravi se počasi umirja, v gozdu se rojevajo nove pisane barve. Živali so se poskrile na varna skrivališča. Easwaran pravi upočasnimo svoj ritem. Velikokrat se niti ne zavedamo, da v življenju ves čas hitimo. Spomnim se, ko sem živel v Indiji, se mi je dejansko čas ustavil. Tam se nikomur nič ne mudi. Prva izkušnja, ki sem jo doživel na Pakistansko Indijski meji, je bil carinik. Pred seboj je imel zajeten kupček potnih listov. Počasi je iz kupa vzel prvega, ga počasi odprl, ter ga bežno preletel z pogledom. Dvignil desno roko v kateri je držal veli kovinski žig, že sem mislil kako močno bo

Slika: Jesensko listje

udaril po odprtem potnem listu. Vendar ne, pogledal je naokoli, se zopet uzrl na dokument, in še malo dvignil desno roko. Zdaj bo pritisnil žig, vendar ne, njegov pogled se je ustavil na njegovem sodelavcu, ki je sedel na sosednjem pultu, mu nekaj rekel in počakal na njegov odgovor. Skoraj je zamahnil, vendar ne, še malo prelista potni list, te še zadnjič pogleda s tistimi črnimi očmi in potem, njegova roka počasi rutinsko pritisne žig. Meni se je to takrat to početje zdelo komično, in nisem mogel verjeti svojim očem. Do takrat nisem še bil v Indiji, in nisem dobro razumel, kaj se v deželi dogaja. Danes počasi spoznavam, kako pomembno je, da upočasnimo svoj ritem. Sklenil sem sprejeti njihov lagoden vaški tempo. Še pred časom je moj tek stremel po čim boljšem rezultatu, med tekom sem gledal na štoparico, in se neprenehoma gnal za boljšim rezultatom. Med tekom sem čutil ostro bolečino v nosu ob vsakem vdihu me je mrzel zrak globoko zarezal. Lahko bi malo upočasnil tek in vse bi bilo dobro. Vendar ne, želja po novem boljšem rezultatu je bila močnejša. Prisluhnil bom naravi, med tekom sem opazoval živo pisana drevesa. Ustavil sem se , odtrgal kakšen jesenski list, si ga ogledal in spravil v žep. Medtem ko sem poslušal lahno udarjanje, mojih športnih copat, na mehka gozdna tla sem prisluhnil petju ptic. Največkrat je moj korak tako prestrašil kakšno ptico, ki je oprezala za hrano. Šoje so z vreščečim glasom opozarjale svoje druge ptice na nevarnost. Letale so iz drevesa na drevo, in si iskala novo varno mesto. Nihče več me ne bo prisilil, da bom hitel. Ljudje govorijo, da je življenje zelo zapleteno, da smo prezaposleni, da moramo ves čas hiteti. Ni potrebno sprejeti te naglice, če tudi živimo v tehnološko visoko razviti družbi. Lahko ohranimo, lahkoten, sproščen tempo, pa čeprav opravljamo veliko težkega dela. Ni nam potrebno hiteti samo zato, ker vsi drugi ljudje hitijo in nam ukazujejo, naj hitimo tudi mi.

Slika: Naravna selekcija, drevo je podleglo času in skoraj zaprlo mojo priljubljeno pot na Gol hrib.

grison_deblo.JPG

  • Share/Bookmark

DAJMO CESARJU KAR JE CESARJEVEGA

17.11.2007 ob 18:56

Dekani

grison_elektro.jpg

 

V Dekanih prav za prav ni nič novega. Jadranski nogometaši na domačem terenu, še naprej izgubljajo. Seveda žoga je okrogla, in če te zadene boli. Še bol bolijo pa podražitve, ki te vedno znova udarijo po žepu. Da pa se nam obeta podražitev, že tako drage

elektrike, to že vrabci čivkajo na strehi. Kaj bomo imeli od podražitve mi potrošniki. Bo mogoče elektrika boljše kakovosti, bodo žarnica močneje svetila? Pri vseh hudamanih hudičih, od te podražitve si pri tem edino država mane roke. Predam se, ne bom protestiral, naj gre cesarju kar je cesarjevega. Jaz pa si naredim svojo domačo elektrarno. Pred dnevi je v Dekanih Elektro Primorska na hitro zgradila svojo hišico v cvetju. Se pravi, Elektro Primorska nam obeta boljše čase. Elektrika bo. Ali se bo zopet dogajalo, kot je bilo to v njihovi navadi. Že samo, da je nekdo malo bol prdnil, je to pri nas povzročilo izpad elektrike. Da pa je bila stvar še bolj zabeljena, se je mrk zgodil tudi po trikrat v eni sami uri. Da zadeva ne bi bila tako črnogleda, sem si vedno dejal, no bom pa z redukcijo malo privarčeval. Če lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo. Verjetno nas presenečenja še čakajo.

  • Share/Bookmark

SLIŠIM NEKAJ KAR DRUGI NE

16.11.2007 ob 05:53

Dekani 

grison-meditacija-uma.jpg

 

V ušesih mi iz dneva v dan vedno bolj šumi. Ta nesramni šum, je postal že prav moteč. Prične se zjutraj, čez dan izgine, proti večeru pa ga ponovno slišim. Poskusil sem že nekaj načinov, kako to odpraviti. Toda že misel na šumenje, me je napolnila s strahom, kaj pa če … Pred leti sem bral, kako so včasih mučili zapornike. Na njihove pobrite glave je ves čas kapljala voda. Po dolgem času je to kapljanje vodnih kapljic povzročilo, da so znoreli. Najlažje mi je odmisliti, da mi nekaj šumi in pri tem pozabiti na šumenje. To mi do neke mere celo uspe.

Tinitus je strokovni naziv za šumenje v ušesu, ki ga opisujejo tudi kot brenčanje, žvižganje ali zvenenje. Pri tem je značilno, da moteči zvoki ne prihajajo od zunaj; slišijo jih samo tisti, ki trpijo za tinitusom.Tinitus ima lahko veliko vzrokov. Poleg stresa, preobremenitve in hrupa lahko do tinitusa pripeljeta tudi mehanska (nesreča) ali organska poškodba (vnetje). Vse kaže, da sem na dobri poti …Od Vlatke sem dobil nalogo naj preberem to knjigo: Eknath Easwaran Meditacija in še 7 stvari, ki vam lahko spremenijo življenje.Etnath Easwaran v ZDA že več kot trideset let predava o meditaciji in njenem vplivu na človeško življenje. Uči o sedmih načelih, ki vam pomagajo na poti duhovne preobrazbe.
  • izboljšajmo koncentracijo
  • uspešno premagajmo stres
  • sprostimo neizmerne zaloge energije v sebi
  • umirimo jezo ter jo preoblikujemo v razumevanje in ljubezen
  • pozabimo boleče spomine in polno začnimo v sedanjost
  • razvijemo sposobnost razumevanja stvari
  • ljubimo globlje, kot smo sploh menili, da zmoremo
  • odkrijmo namen svojega življenja
Potrebujem čas in stalni napor, prepričan sem da bo to pomagalo.

Odlomek:

Ali sem sposoben meditirati?

Sodobni psihologi navadno trdijo, da ne moremo pri polni zavesti vstopiti v območje nezavednega. Mistiki ugovarjajo: »Oh, seveda lahko. Sam sem to že storil.« Tega potovanja ni mogoče primerno opisati, toda o njem rad razmišljam kot o vrnitvi iz izgnanstva. V tista nenavadna in čudovita kraljestva gremo lahko tudi mi, da bi izzvali pošasti, ki se skrivajo v njih, in da bi našli grad, v katerem v našem imenu kraljuje Ego. Nato bi zavzeli njegov prestol in si spet prilastili zaklad, ki je po pravici naš. Kajti to ja naša lastna zemlja, za katero smo bili rojeni. Čeprav morda začasno podaljšamo pregnanstvo, čeprav vlada v kraljestvu nered, ker je vsiljivi kralj slabo vladal, se lahko zmagoslavno vrnemo in vse postavimo na svoje mesto.

Toda »da bi izzvali pošasti«? To ni pretiravanje; s tem izrazom namreč mislim na sebičnost in vsa negativna čustva, ki se bohotijo v nas in katerih moči se sploh ne zavedamo. Vedno se mi zdi neko­liko varljivo, če rečemo: »Mislim … « ali »Čutim … «. Večinoma nas namreč naše misli mislijo in naša čustva čutijo (najsi zveni še tako nenavadno). Naš vpliv na to, kar mislimo in čutimo, je namreč zelo omejen. Vrata uma ostajajo ves čas odprta, in neprijetna miselna stanja se lahko splazijo vanj, kadarkoli hočejo. Lahko se sicer napi­jemo, zaužijemo pomirjevala, se zatopimo v odlično knjigo ali popolnoma pozabimo nase med daljšim tekom, vendar bomo na ta način pobegnili le za kratek čas; ko se bomo vrnili, bodo pošasti še vedno prežale na zaklad.

Seveda ni vse tako črno. Tudi pošasti niso vsemogočne, in lahko se naučimo, kako jih ukrotiti. Ko postane naša meditacija bolj poglobljena, pritiski, hrepenenja in čustveni izbruhi izgubljajo svojo moč, tako da imajo vse manjši vpliv na naše življenje. Vedno bolj spoznavamo, da lahko izbiramo: lahko rečemo da – ali pa rečemo ne. To je zelo osvobajajoče. Na začetku naše odločitve morda res niso najboljše, a vsaj vemo, da smo se odločili sami. Sčasoma se naša spretnost izboljša; vedno bolj se zavedamo, da …

  • Share/Bookmark

VERJAMETE V DUHOVE?

15.11.2007 ob 06:03

Dekani

grison-golf.jpg

Mož in žena, uživata v igri golfa, ravno pri tretji luknji, v bližini prekrasne hiše. Žena uspešno udari, žogica lepo leti, njen strel je bil usmerjen naravnost v veliko okno z debelim steklom. Na njeno presenečenje se je steklo zdrobilo na milijon drobnih koščkov. Počutila se je popolnoma presenečeno, ko je videla kakšno škodo je naredila. Ko je pokukala skozi razbito okno, v hiši ni bilo nikogar. Mož je klical na ves glas, vendar se ni nihče oglasil. Po nadaljnji preiskavi sta opazila malega gospoda, ki je sedel na kavču s turbanom na glavi. Žena je moškega vprašala: »Ali stanujete tu?« Moški odgovori: »Ne, nekdo je vrgel žogico skozi okno, zadel tisto malo vazo, in me osvobodil iz nje, za kar sem mu izredno hvaležen.« Mož vpraša: »Ali ste vi duh?« Moški odgovori: »Oh, zakaj, seveda sem. In ker sem tako zadovoljen vama uresničim dve želji, tretjo željo pa bom obdržal samo zase.« Mož in žena veselo sprejmeta želji, želita biti najboljša igralca golfa, druga želja je bila, da na njuni račun vsako leto dobita milijonček denarja. Moški prikima z glavo: »Narejeno!« Nato pa odgovori: »Moja želja je, da bi rad imel tvojo ženo na moj način. Z žensko nisem bil že mnogo let, in po vsem tem, sem vaju naredil za odlična igralca golfa in milijonarja.« Mož in žena se strinjata. Kasneje ko moški in žena opravita svoje, Moški vpraša ženo: »Koliko časa sta poročena?« Žena odgovori: »Tri leta.« Moški: »Koliko je star vaš mož?« Žena: »Star je 31 let.« Moški: »In koliko časa že verjame v duhove?«

  • Share/Bookmark

PRIJATELJI, PEDALA VRTIJO NAŠE ŽIVLJENJE

13.11.2007 ob 17:22

Dekani

grison-kolesarji-3.jpg

 

Tradicionalno decembrsko prednovoletno srečanje z moji kolesarskimi prijatelji se bo tudi letos zgodilo. Že danes, kot po ustaljeni navadi, je dogovorjeno, da se dobimo 8. decembra v Horjulu. Moj namen ni narediti velik pomp in delati reklamo, srečanje je internega značaja.

Smo skupina dobrih prijateljev, skupaj vrtimo pedala že vrsto let. Prvi začetki naše aktivnosti segajo v čas mogočnega Titovega zavoda Litostroj. Ustanovili smo kolesarsko sekcijo, se udeleževali takrat redkih maratonov, prirejali kolesarska in tekaška tekmovanja. Skupaj smo prevozili Slovensko transverzalo, naredili giro 1000 km okoli Slovenije, premagali drugi najvišji vrh v Alpah, Grosglokner (3798 m) v Avstriji, prekolesarili Italijanske Dolomite in vse najvišje ležeče gorske prehode prav do Švicarske meje. Premagali najvišji gorski prelaz, Passo dello Stelvio (2700m). Med tem časom druženja smo izgubili dva čudovita prijatelja. Ko se ozrem za hipec nazaj, še vedno vidim njun obraz. Silvo Moderc, ti ki si bil tisti prvi kolesarski navdušenec in si vpeljal celo našo skupino v ta čudoviti šport. Nikoli se nisi vdal, veliko prehitro so umrle tvoje sanje. Peter Prezelj, spoštovanja vreden kolesarski mojster in gorski reševalec. Lojze Fabčič, naš starosta, letos je praznoval svojo 72 letnico, dolgoletni vodilni Slovenski kolesar, ki je še pred kratkim podiral rekorde in pobiral nagrade. Jože Rogelj, vedno pripravljen s kitaro v roki, poskrbi, da naša pesem lepo zvoni. Jože Režek, penicilin v pravem pomenu besede, Milan Svetelj, glavni organizator, ki vedno poskrbi za našo dobro voljo. Brane Škoflek, najmlajši med nami, edini zvesti Litostrojčan. Lado Žibert, bivši kolesar Donita Medvode. Janez Gladek, naš finančni minister, ki se dobro spozna na finance, da nam ne zmanjka denarja. No včasih rad govori, vendar v srcu vedno dobro misli. Srečo Pirman, vsestranski športnik, vojaški ataše in gorski reševalec, ter moja malenkost. Ves ta čas, smo skozi leta, preživeli marsikatero lepo izkušnjo. Še vedno veselo bicikliramo in nanovo raziskujemo in iščemo skrite kotičke okoli nas. Ne zaustavi nas noben vihar, letos smo nekateri skupaj premagovali

Pohorske klance. grison-kolesarji-1.jpg Paso Pordoi

grison-kolesarji-2.jpg Cortina d’Ampezzo grison-kolesarji.jpg Samson man, po naporu počitek

  • Share/Bookmark