Dekani

Ljude, ki niso nadarjeni, a se žele uveljaviti, ne preostane nič drugega, kot da grajajo prave talente. Le kaj so takrat ljudje razmišljali, ko so gradili hiše v naši vasi. Hiše stisnjene na majhnem prostoru, vse naokoli pa neskončna praznina. Ulice široke komaj za voz, pa vendar tako kot je rekel Galileo E pur si muove.

Včasih nam prav zmanjkuje prostora, potem se znajdi kakor veš in znaš.

Tudi po tako ozki ulici se nekam pride.

Kdo bi si mislil, zjutraj so temperature v Dekanih padle celo na – 2 °C. No, danes se je termometer bohotil s + 6 °C. Vremenarji so nas ustrašili in napovedali dež, bilo ga je komaj za kakšen liter.

Skozi naše kolesarske roke so šle v teh štiriindvajsetih letih mnoge lepe in prijetne zgodbe. Vrstile so se dogodivščine, ki so nam pred očmi rasle in nas bogatile v dobrem in slabem. Na začetku smo kot mladeniči zrasli v može, in pri tem dali svak košček samega sebe. S tenkim čutom za šport in zabavo smo prikolesarili na tradicionalno srečanje, tokrat na Korenovo nad Horjulom. Pokrajina je bila zavita v meglo, to pa ni zmotilo, našega razposajenega druženja. Borbenost našega duha, se je pokazala tudi tokrat, naš korak in smeh je odmeval mimo ogledne točke proti bližnjemu vrhu. Aktivnemu športnemu uvodu, je sledilo druženje v kmečki sobici, kjer nas je prijetno grela prava kmečka peč.

Snežka, Mirjam, Joži, Janez, Srečo, Jože, Joc, Brane in Gal, ostali Alenka, Sonja, Milan, Lado, Lojze so se nam pridružili malo kasneje.

Vse preklete rane, nekaterih naših kolesarjev niso preprečile trdne mreže prijateljstva. Njihova možatost in trdna volja je na nas pustil velik pečat, bili so nam svetal zgled in naše prijateljevanje bo rodilo v prihodnosti nov podvig. Sodelovanje bo še naprej krepilo in se kazalo v vsej svoji širini.

Taki ljudje ne umirajo tako hitro.

Kaj je prinesel protikadilski zakon?

Moj ata ni bil socialistični kulak, bil pa je sin, zdrave kmečke pameti. Večkrat mu je šlo na smeh, ko je zavzeto poslušal TV poročila, pri tem sam pri sebi modroval. Otroci smo morali bili tisti takrat čisto tiho, sicer je močno zagrmelo. Takrat sem že zagotovo verjel, da štorklja kljub vsemu ni nič kriva. Danes že dolgo ata ni več, ostal je spomin na tiste dni. Luka, Miha, Edvard, le od kod te nesmiselne ideje. Bedarije samoupravljanja so se iz dneva v dan vrstile, dnevna poročila so bila podobna kot jajce jajcu.

Imena so ostala skoraj ista, dodani so le nazivi dipl. mag. dr. Bedarije pa se kar naprej vrstijo. Le kaj je dobrega prinesel kadilski zakon:

1. Kadilci še vedno kadijo, vendar zunaj svojih pisarn, spodaj pod hišo v kotu se stiskajo in trepetajo. Nekaj jih bo prav gotovo prehlajenih, zagotovo sledi bolniška.
2. Lastniki lokalov so bili primorani kupiti električne in plinske peči, da ne izgubijo še teh nekaj kavo-pivcev, ki obvezno ob kavi prižgejo cigareto. Pri tem se bo močno povečala že tako kritična poraba električne energije in plina.
3. Včasih se je v kadilnicah izvedelo marsikaj zanimivega, da ne bo pomote, ravno zaradi teh novosti so v kadilnico vstopali tudi nekadilci. Dodobra je zamrlo družabno življenje v kolektivu.
4. Zakon kadilcev ni prikrajšal za cigareto, danes se na skrivaj kadi v WC-ju.
5. V bolnicah zaradi nekajenja ni padel obisk, povečale so se bolniške zaradi prehladov, čakalne vrste še naprej rastejo.

Dekani

Tam kjer rožice cvetijo, še starček si misli, da zopet je mlad. Na oni strani Alp v lepi naši deželi, kjer odmeva petje ptic, naj bi vsakdo pozabil na svoje skrbi. Še ne toliko let nazaj, smo se trudili, z dolgimi lasmi, da dokažemo kdo smo mi. Ker se rad spominjam časov, časa mladosti, ki ga več ni.

T’stari imajo danes zelo različna mnenja o sodobni mla­dini. Nekateri jih obsojajo in nestrpno iščejo njene slabosti, drugi umirjeno ugotavljajo njene po­sebnosti, ki naj bi jih s seboj prinesel sodobni način življenja.

Je današnja mladina problema­tična, zdolgočasena, nedelavna in nekritična? Ali pa smo taki le mi in ne vidimo pravih dejanj, ki ne ustrezajo našim nazorom. Povedal bi rad, da smo tudi mi v srcu včasih mislili podobno. V mislih smo imeli le zabavo in ples, neumnosti in dogodivščine. Imeli pa smo kljub temu nekaj več. Navdušeni smo bili, tudi za kakšno resno stvar.

V imenu Piva in Laškega in Svetega Zlatoroga. Amen Pir naš, ki si v Laškem posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v Laškem tako v Trojanah. Daj nam danes naš vsakdanji pir in odpusti nam naše dolgove v gostilnah, kakor tudi mi odpuščamo našim dolžnikom in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega! Verujem v Boga Očeta Vsemogočnega, Stvarnika nebes piva. In v Laškega Zlatoroga, Sina njegovega edinega Laškega Piva. Sveti Pir, varuh moj, bodi vedno ti z menoj; stoj mi noč in dan ob strani vsega Uniona me brani! Prav prisrčno prosim te, varuj me in vodi me! Amen Tebe ljubim, Zlatorog moj, ti si ohranil me nocoj; tebi spanje posvetim, dušo in telo izročim O Pivo, vodi me po nedolžni poti in ob smrti pridi mi s sixpackom nasproti. Slava Pivu in Laškemu in Svetemu Zlatorogu,- Kakor je bilo na začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen Moj Pir, žal mi je, da sem grešil in žalil tebe, ki si moj najboljši Oče. Trdno sklenem da se bom poboljšal. Pomagaj mi s svojo milostjo. Amen Molitev pred jedjo Zlatorog , blagoslovi nas in te darove, ki jih bomo po tvoji dobroti prejeli. Po Zlatorogu, našem Pivu. Amen Molitev po jedi Zahvaljujemo se ti, Vsemogočni Pir, za tvoje dobrote, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen

Ne pij, ne kadi, ne seksaj, ne kolni, to vse prepusti meni.

Kdo pravi, da prstan ne naredi razlike?

Sodobna družba vztraja v prepričanju, da sta moški in ženska enako sposobna, spretna in nadarjena. V realnem življenju pa se odraža spoznanje, da ni čisto tako. Dajmo roko na srce, znašli smo se na zelo majavih tleh. Razlika med spoloma je dejansko dokaj različna. Le z razumevanjem razlik med spoloma lahko začnemo graditi navidezno podobnost. Sicer ostanemo le pri slabostih vsakega posebej. Le kaj se različnega prepleta med moškim in žensko?

Ženske se pritožujejo, da so moški neobčutljivi, nepozorni, da jih ne poslušajo, se z njimi ne pogovarjajo, niso ljubeči, jim ni mar za zvezo, se ne ljubijo, temveč seksajo. Kar pa je najhujše, vedno puščajo dvignjeno straniščno desko.

Moški se pritožujejo nad žensko vožnjo, nad tem, da narobe obračajo zemljevide, nad njihovim pomanjkanjem občutka za smer, klepetavostjo, seksualno zavrtostjo in nad tem, da vedno spuščajo straniščno desko. Moški nikoli ne sestavi pravega para svojih nogavic, toda CD-je ima zložene po abecednem redu. Ženska vedno najde izgubljene avtomobilske ključe, toda na cesti zelo težko najde najbližjo pot do cilja. Moški mislijo, da so najbolj občutljiva bitja. Ženske vedo, da so.

Ženska ne more verjeti, da je moški tako nepozoren. Moški ne razume, kako lahko ženska spregleda rdečo utripajočo lučko, ki v avtu opozarja, da zmanjkuje olja, vedno pa na daleč opazi umazane nogavice, ki pozabljene ležijo v kakšnem kotu. Ženske so osuple, ko opazujejo, s kakšno lahkoto moški zgolj ob pomoči ogledala vzvratno parkira na najmanjši točki parkirišča, nikoli pa ni sposoben pri njej najti točke G.

Upam, da sem uspel pritegniti vašo pozornost in vam bo moj namig pomagal pri razumevanju samega sebe in da bosta oba živela bolj srečno in skladno.

Nič ne pomaga, pokrov  straniščne školjke bo dol.