KOŠANC
12.03.2008
Dekani
Poravnati moram svoj dolg.
Sosednja hiša je bila že od nekdaj med bolj imenitnimi v naši vasi. V posesti so v Vali imeli najboljše kose zemlje in v hlevu je vedno mukalo. Pri hiši je bil skoraj vedno en par konj, in največji voz. Iz njihove kantine so pršuti vedno najlepše dišali. Bili so kar malo vzvišeni, več vredni ni bil vsak dober za njihovo družbo. Samo za denar se jim je šlo, le redko, da je iz njihove hiše odšla kakšna neplačana steklenica vina.
Mario ni imel nobenega sina, neredko ga je prešinila misel, ki je že lep čas takrat tičala v njegovi glavi, le kdo bo nadaljeval njegovo delo. Imel je samo dve hčerki.
Včasih po vojni, se je ukvarjal z prodajo oslov, seveda je bil tisti čas redno zaposlen v Kopru. Kasneje, je vsa leta do svoje smrti pridno garal in obdeloval zemljo. Briškole ni igral v gostilno tudi ni zahajal, njegov delovni dan se je začel zgodaj zjutraj. Spominjam se, tista leta sem pogosto prišel na njegovo »korto«. Mario se je znal pogovarjati. Imel je občutek za sočloveka in hudičevo dobro je vedel, kaj lahko reče in česa ne sme. Vedno je pozdravil, klepetala sva, nekaj o politiki, nekaj o starih dobrih časih, o vojni.
Velikokrat mi je pravil različne zgodbe, ki jih je preživel kot vojni ujetnik v taborišču.
Z mojim očetom sta bila sovrstnika, letnik 21, oba sta takrat v času fašizma na Primorskem prisiljeno morala oditi v Italijansko vojsko. Moj oče je služil v Foggiji, Mario v Albaniji.
Svoji ženi je pravil »neumna baba«. Nič ga ni ustavilo. Do pikice natanko je znal osvežiti spomin na stare čase, temu je sledila tudi kakšna lepa beseda malo humorja, potem pa delo. Z njive se je vračal pozno popoldan. Pregledal je časopis, v takem zaporedju so minevali dnevi, leta, vse do njegove bolezni. Bil je čisto nasprotje od svojih članov v družini, kot da ne sodi k njim.
Radenka, njegova prvorojena hči, mu niti malo ni bila podobna. Ne rečem, za moj okus grda ženska, njene oči me spominjajo na sovo, če razmišljam naprej, bi jo uvrstil med osebe, ko ti že občutek pravi, da je antipatična. Hodi malo postrani, kot da bi na ramenih prenašala težko breme svoje mladosti. Vaščani govorijo, da hodi v vinsko klet in na skrivaj pije kot smuk. Najraje bi me vlačila po sodišču, to mi ves čas grozil, in laži o meni, ne more oprati niti nedeljski obisk maše v naši vaški cerkvi.
Ko sem v osemdesetih letih prišel v Dekani, sem bil en ubog Ljubljanski »pezde«. Kljub temu, da je moj oče Dekančan, sem po domače bolj slabo znal govoriti. Njena miselnost, da ne znam pravega jezika me je vedno zbodla v srce. Takrat mi je bilo jasno, da bi najraje postavila državno mejo pri Črnemu Kalu.
Misli, da sem tako neumen, da ne bi vedel, kaj se ji mota po glavi, haha. Na srečo imamo profesorji moč, in hitro spoznamo dobroto od zla. Utopila bi me v žlici vode, le če bi zmogla izbrati pravo rešitev.
Ko se pogovarja s teboj ne gleda v oči, njen izraz izžareva negativno energijo, je mračen, ravno to je podedovala tudi njena hči Tea. O, ta je šele pravi model, polna samovšečnosti in debelo kahlaste veleumnosti.
Zaposlena je na Pošti, kot poštarica za pultom. Tega ne bom nikoli razumel, le kako je mogoče zaposliti na delovno mesto delavca, ki ima opravka z ljudmi in ne zna osnovnih pravil obnašanja. Ko vstopiš v poštni urad, bi človek od uradnika pričakoval nasmeh na obrazu, in pozdrav ali kanček vljudnosti. Ne, tega si maloumna kmečka raja ne zasluži. Verjetno zahtevam veliko preveč, saj sem lahko kljub vsemu le zadovoljen, da pisemska pošiljka 100 % prispe na pravi naslov.
Tadeja hči Teje hodi že drugo leto na Ekonomsko gimnazijo in obiskuje našo šolo, vendar se me izogiba kot hudič križa.
Tisti dan sem šel po hodniku mimo nje, običajno se spodobi, da dijak pozdravi svojega učitelja. Toda kot da meni, le kam je šla njena dolžnost, ali nisem vreden pozdrava? Nagonsko sem odhitel mimo nje korak ali dva, potem pa me je prešinilo in sem se obrnil, češ, le kako se dečva obnaša. Lahko bi izustila, vsaj toliko, da nekaj zamomlja, in bi bilo vse v redu.
Obrnil sem se, stopim do nje, in jo vprašal »ali me ne poznaš?«, brez besed me je debelo gleda. Kot da sem pred njo padel z Lune. Hotel sem še nekaj spregovoriti, a sem se ugriznila v jezik. Najraje bi jo prisrčno objel in, ne da bi vprašal, odpeljal do bližnjega lokala na tortico. Pa saj ni sama kriva, da cefra živce staremu bedaku, ki misli, da ga morajo vsi dijaki po vrsti pozdravljati.
Potem se mi je vse skupaj zdelo smešno in zabavno, ampak si tega nisem upal povedati na glas, ker bi moj namen zbledel in bi se vse, kar mi je v tistem trenutku ležalo na srcu, pozabljeno razblinilo v zrak.
Ali pravilo še velja?
Jabolko pač ne pade daleč od drevesa.
12.03.2008 ob 19:12
grison,
in vzvišeni hodijo na kosilo v Špar, kamor hodi tudi čisto navadna raja
(Pri mizi sem opazila, res, najprej dve debeeeeeeli riti. In ker me riti pritegnejo, sem pogledala še po obrazih, in sem videla tam prav obe T-ji, nasproti njima pa sta sedeli suhi polovici družine.)
In, da je gospa R. res podobna sovi, ti niti malo ne oporekam. S to razliko, da je sova lepa in pametna žival.
P.S. Le gnilo jabolko pade daleč od drevesa, zdrava jabolka ostanejo na drevesu.
12.03.2008 ob 19:30
Pri vsem tem me najbolj moti le to, da se od svojega Maria niso naučili pozdravljati
.
12.03.2008 ob 21:52
Še dobro,da jablane rastejo tudi na strminah
13.03.2008 ob 05:13
Kamper, no, saj se mi je zdelo, da pravilo ne velja vedno.
13.03.2008 ob 11:53
Tisto mi je bilo najbolj všeč, ko si napisal, da bi jo najraje objel in peljal na tortico… samo šment, ko bi te najstnica lahko obdolžila še kakega naklepa pedofilije, saj ji je po mojem lahko poleg ne-pozdravljanja tudi navaden objem čisto “špansko selo”…
13.03.2008 ob 16:49
Jaz pa poznam ene Košancove(vino,kakiji…) ,so tudi iz vaših krajev,so pa zelo prijetni ljudje. Sem bila kar presenečena,ko sem tole brala.Sigurno niso z iste veje
13.03.2008 ob 18:52
zanimiva zgodba o zivljenju, ampak jabolko učasih tud pade malce dlje od drevesa prav daleč pa res ne, vsaj ponavadi.
13.03.2008 ob 20:06
grison,
saj vidiš, da gledajo vse v tla, ko gredo mimo! Torej, kaj lahko pričakuješ od takih ljudi? Nič!
Prvič: ker je tak človek zakompleksan, a misli, da so drugi.
Drugič: ker ga drugi ne zanimajo, saj se boji, da bi opazili njegove pomanjkljivosti.
Tretjič: ker se ne zna soočiti s sabo.
Četrtič: ker misli, da so drugi manjvredni.
Petič: ker tak človek misli, da ga nihče ne opazi, če gleda v tla.
Šestič: ker je prav ta človek sposoben delati kažin, ker izhaja iz pete točke.
Sedmič: še bi se našlo.
Dejansko stanje je pa takšno: ker imajo ogromno materiala, mislijo, da imajo tudi moč. V resnici je pa moč v glavi in ne v materialih.
P.S. Glede na to, da imajo že pet let (od kar jaz vem) psa na verigi, in ga ne spustijo niti za meter, ti da jasno sliko o njih.
In to je to.
In naslednji korak
13.03.2008 ob 20:07
ditka,
niso iz iste veje, ziher ne, ti kar jaz povem.
13.03.2008 ob 20:11
ups,
grison,
in naslednji korak bo ta, da jih bom prijavila kot mučitelje živali.
P.S. In povedala bom, da so tako delali tudi s pokojnim PInotom.
Ubogi pes, ubogi Pino.
14.03.2008 ob 04:46
Čivka, v Italiji so zaradi takega objema nekoga celo obsodili na več kot eno leto zapora.
14.03.2008 ob 04:59
Ditka, tudi Mario je bil prijeten človek, vendar so ga ženske dobro zdelale. Veja pa zagotovo ni enaka, Radenka je tako žleht, da je še ubogega Pinota …, ne najdem besed.
14.03.2008 ob 05:02
Blaž, naj pade daleč, samo da je dober dan, pa je OK.
14.03.2008 ob 19:37
Grison, saj veš kako gre tista: kar se Tea nauči, to Tea zna…. in kar se Tadeja nauči, to….. Ni kaj, slaba šola Radenkina, bi jaz temu rekla. Grison, vse Radenkine puščice, ki v tebe merijo, se bodo odbile in k njej v naročje priletele. Uboga ženska sama sebi jamo koplje. Saj vem, da ni prijetno take sosede imet, ampak boš videl, čas bo svoje prinesel.
14.03.2008 ob 21:57
zdravje,
jaz vem, grison pa bo še vesel
14.03.2008 ob 22:06
Danes te le pozdravim in ti povem, da sem vesela, da te poznam!
15.03.2008 ob 11:09
Jaz imam tudi eno sosedo, ki je vsem drugim sosedom zoprna in so se že vsi odmaknili od nje. Imela je čudovitega moža, ki smo ga vsi sosedi imeli radi. Pred leti je umrl. Če bi verjel v posmrtno življenje, bi rekel, da je zagotovo v nebesih.
Ko je ostala sama v veliki hiši, ni dovolila snahi, da se priseli s svojim sinom, njenim vnukom. Morala si je to iztožiti. Nagaja tudi svojemu sosedu. Ko je ta kuril veje s sadovnjaka, ga je prijavila policiji, čeprav se do njene hiše ni kadilo.
Jaz se z njo nisem prepiral, sem pa ostal na nekem odstojanju. S svojim odnosom škodi predvsem sama sebi, saj je že par let invalidka, ki bi ji pomoč sosedov prav prišla.
Grison, glede tvojih sosed, ki gledajo v tla, pa mislim, da to ni znak prevzetnosti, ampak prej znak sramu. Najbrž jim je nerodno. Morda se zavedajo svojih pomanjkljivosti.
15.03.2008 ob 12:57
Pa še kako drži? Poznam primere, ko so starši že v naprej svojim otrokom razložili kdo od vseh je vreden pozornosti in kdo ne. Tako so brez lastnega mnenja jezni na svoje sosede in niti točno ne vedo, zakaj se morajo tako obnašati do njih.
16.03.2008 ob 08:41
Si se pa hudo razjezil. Veš Grison ti tvoji sosedje so prav nekaj posebnega, mislim, da ni vzrok, da so z Dekanov, ampak vse skupaj leži nekje globoko v njih samih. Po mo moje Vlatka vidi kje
in tako se ta njihova folklora prenaša iz roda v rod 
16.03.2008 ob 08:41
Si se pa hudo razjezil. Veš Grison ti tvoji sosedje so prav nekaj posebnega, mislim, da ni vzrok, da so z Dekanov, ampak vse skupaj leži nekje globoko v njih samih. Po moje Vlatka vidi kje
in tako se ta njihova folklora prenaša iz roda v rod 
16.03.2008 ob 15:58
Naj te ne skrbi,če si prišlek. Saj je tako povsod dokler te ne spoznajo in sprejmejo. Hujše je to kar se ti dogaja. Ni slabšega kot imeti takega soseda. Verjetno je pobrala po mami in geni gredo neprej. Čas bo naredil svoje prej ali slej. Dovolj je, da vemo kaj smo mi. Za ostale pa si sam narediš mnenje ter po potrebi izogibaš.
16.03.2008 ob 22:23
ana,
a mene pa ne?
18.03.2008 ob 06:00
Ja, kaj hočeš, ljudje podedujejo del značaja, a ne vedno od tistega, ki bi bil lahko za vzor. Jaz menda nisem podobna ne očetu ne mami, vsaj ljudje tako pravijo. A človek, si dokaj težko izbira sosede. Jaz bi skoraj prišla v neko zelo negativno okolje, a ko sem to ugotovila, sem vse skupaj prodala in začela iskati drugo. Tako pomembno mi je kakšne sosede imam. Sedaj imam zelo dobre sosede in grem vedno z veseljem proti domu, nimam občutka, da bi morala iz doma delati trdnjavo. Dobro si označil ljudi in verjetno ti je žal, da niso bolj odprti. A ljudje imajo svoje težave. Tudi sama sem del življenja pregledala v tla, pa zato poskušam na take gledati z nekaj več razumevanja. In mladina se seveda ne vzgoji sama. Odklonilno vedenje je včasih pogojeno s popolnoma nasprotnimi stvari od tega, kar človek pričakuje. Morda se pa temu dekletu zdi svet grozen? In seveda, lahko je v resnici navaden šus.
18.03.2008 ob 08:42
Ni mi jasno kje ti to živiš in kak narod je to okrog tebe skoncentriran. Občutek imam, kot da opisuješ drug svet in ugotavljam, da imam glede tega res srečo. Otroci pa… magari potomci morilcev, njih nikoli ne vpletajmo
18.03.2008 ob 21:29
Muki,
če živiš na vasi, je povsem drugo kot če si v mestu
18.03.2008 ob 21:31
Muki,
pa še to:
Vsi sosedje imajo tak problem. Ne samo mi. Z drugimi se pa fejst razumemo, vsaj s tistimi, ki niso tik ob nas
In tako je po vsej vasi 
19.03.2008 ob 10:35
@Vladka, Ma nevem, men je to tuje.
19.03.2008 ob 20:35
muki,
meni tudi, a taka je tu posja vas
:)
22.03.2008 ob 16:32
Zdravje, mislim da si kar dobro zadela, slabo s slabim, dobro se z dobrim poplača. Vse se vrača
, vendar vseeno bi lahko Radenka svoje otroke naučila pozdravljati, če že ne kakšne druge prijaznosti.
22.03.2008 ob 16:35
Ana, že dolgo nisva nič poklepetala, bova pa na srečanju kakšno več rekla in nadoknadila,
lp
22.03.2008 ob 16:52
Mijau, ja zgodbe se ponavljajo, tudi Radenka je svojega čudovitega moža spravila v nebesa, zdaj sta obe z mamo same, vsaka v svoji veliki hiši.
Malo pa si me kljub vsemu potolažil, če je to le znak sramu, potem naj še naprej gledajo v tla.
22.03.2008 ob 17:01
Drmagnum, to me malo spominja na kaste, upam da se ne bodo potem tudi pri nas začeli razdeljevati na štiri osnovne kaste. Se pravi, da se pripadniki različnih kast med seboj ne bomo smeli mešati.
22.03.2008 ob 17:11
Santos, ma ni čisto tako, se namreč zelo težko razjezim, pravzaprav prenesem veliko krivic, lahko zelo dolgo časa hodiš po meni, vendrar včasih tudi za kratek čas eksplodiram. V bistvu se niti nisem razjezil, ker to nepozdravljanje že kar nekaj let traja. Ignoriranje Tadeje na hodniku šole je bila samo pika na i.
22.03.2008 ob 17:19
Refolo, v bistvu je moj oče domačin, jaz sem se pa rodil v Ljubljani
, sem žabar, to je moj največji greh.
22.03.2008 ob 17:22
Vlatka, tebe pa ja
22.03.2008 ob 17:42
Nevenka, včasih nekateri prav zares podedujejo od svojih staršev samo slabe lastnosti. Vsaj v tej Košančevi familji se je to tudi zgodilo. V življenju je zares pomembno, kakšne sosede imamo, ti so dobro izbrala, upam, da nisi predaleč, pridem za soseda, haha,
.
22.03.2008 ob 17:47
Muki, pridi pogledat, nič bati, niti opazil ne boš, da je kakšna razlika. Seveda nismo na drugi strani planeta, ena urica pasi tu.
22.03.2008 ob 22:38
grison,
23.03.2008 ob 19:07
Grison, a imaš ustvarjalno krizo
24.03.2008 ob 07:06
Vlatka
Let’s get together
.
24.03.2008 ob 07:11
Santos, nimam krize samo neporavnane račune le pohvaliti hočem svojega soseda, naj mu bo lahka zemljica.
25.03.2008 ob 18:49
grison,
še siničke te ne zastopijo
29.03.2008 ob 17:11
Vlatka, včasih pa čisto zares
.
8.09.2008 ob 18:07
Ma bolj, ko berem ta tvoj post, bolj me boli želodec. Mislim, da si res veliko dovoliš, da kar tako javno pljuvaš po ljudeh, ki verjetno nimajo znanja, da bi na enak način povedali svojo verzijo zgodbe. In, ki bi lahko sploh povedali kakšen sosed si sploh ti.
Radenko in njeno družino poznam. Bežno sicer, ampak vseeno. Kakršen koli stik sem kdaj koli imela z njimi, je bil vedno vljuden in prijazen. Če pa imaš ti z njeno družino slabe odnose, to še ne pomeni, da jih ima cela vas, kot naj bi se iz tvojega posta razumelo.
Veš, pri vsem tem sploh ni problem, da sem jaz rojena tu, in da si ti žabar, kot ti (verjetno) pravijo. Problem je tvoj vzvišeni odnos do ljudi. Je že res, da smo dekančani bolj zaprti do foreštov, ampak to ne traja dolgo, če je forešt prijazen. Če pa pride v kraj, kjer ni doma (pa čeprav se je njegov oče tam rodil!), in začne solit pamet vsem po vrsti, potem res ni čudno, če ga ti ljudje ne sprejmejo medse. Sploh pa najbližji sosedje, s katerimi se vsakodnevno srečuje.
Kar pa se spoštovanja tiče, tega si človek zasluži, ne dobi ga samo z nazivom, se ti ne zdi? Verjetno ta mala ni edina učenka, ki te po hodnikih ne pozdravlja, ali pač? In mislim tudi, da so profesorji na tvoji šoli, ki jih dijaki sploh glasno pozdravijo, ko jih srečajo. To smo počeli vsi, in ne še tako daleč nazaj.
Sem se precej razpisala, vem. Ampak po vsem tem, kar sem tu v tvojih postih prebrala, si nisem mogla kaj, da ti ne bi odgovorila. Ne poznam te, ampak se res sprašujem, kako majhen je lahko človek, ki na tako nizkoten način javno obračunava z ljudmi, z imeni in priimki. Tu, kjer lahko preberejo sodelavci, sorodniki, sošolci, sovaščani. Kjer lahko preberejo res vsi. Kjer je izredno lahko biti “velik”, ko ni slišati druge plati zvona.
Malo sem brskala in iskala kakšno novičko o moji vasi. In sem naletela nate. Na to malenkostno opravljanje, ki ja takoooo tipično za ljudi z vasi. Ironija je, da je ravno to tisto, kar te naredi še najmanj forešta… Resno se sprašujem, kam bi pogledala jaz, ko bi vedela kdo si in bi te srečala kje v vasi. In, verjemi, ne zato, ker bi bila nevzgojena.
8.09.2008 ob 18:42
Grozno, da nek “profesor” piše take članke. Nisi vreden metka, kaj šele spoštovanja o katerem nakladaš. Sramota. Upam, da se nimaš za primorca.
9.09.2008 ob 11:22
Zabica, če bi želel napisati v tvojem stilu, potem bi začel takole: verjetno si v življenju zelo nesrečna oseba, in vse kar si napisala v postu je le tvoje mnenje … Vendar, to ni moj stil, če si brala moje komentarje, nikoli, zares nikoli nisem bil nevljuden, vedno sem spoštoval mnenja drugih. Zato spoštujem tudi tvoje mnenje. Pač, ti tako misliš in verjameš v to, tega ti niti pod razno ne želim oporekati. Moji zapisi na blogu so le moja opažanja, in moje mnenje, in tega mi ne more nihče vzeti. Če je prisotna krivica, vedno prinašam odpuščanje. Dejstva bolijo, vendar to naj ne zveni kot moje opravičilo, naveličal sem se pozdravljati v prazno. Malo težje lahko sodiš o meni, saj sama praviš, da me ne poznaš. Že moj blog me izdaja kako se pišem. In sem edini Grison v Dekanih. Ne vem, kaj konkretno te pri meni moti, ali to da sem Ljubljančan ali profesor? V resnici sem čisto preprost človek, ki sovraži laži in neiskrenost. Je mogoče v tvojem sporočilu prebrati srčno iskrenost? Če je v tebi le kanček kaj takega, pridi na klepet lahko tudi na kavico, številka moje hiše je 133. Obljubim ne bova se tepla. Nikoli nisem žaljiv, od srca ljubim resnico, in če si resnično napisala z enakim občutkom, kar ne bi pomenilo »ena baba rekla« potem verjamem v tvoje poštenje. Ne morem zahtevati tvojega prijateljstva, vabim pa te na klepet. Pišem od srca, brez sprenevedanja, ne lažem in ne kradem, v svojih postih pa bi lahko še marsikaj dodal. Vendar brez argumentov, nekaterih stvari ne morem zapisati, to pa tudi ne bi imelo smisla.
9.09.2008 ob 11:32
Teoo, oprosti, če sem te razočaral, in članki niso po tvojem okusu, vsekakor tvojega komentarja ne bom brisal. Če prav, daj roko na srce, si nekoliko žaljiv. Kar pa ti prav gotovo ni v ponos, pa čeprav si samo »Primorec«.
12.09.2008 ob 01:08
žabica,
“Radenko in njeno družino poznam. Bežno sicer, a vseeno.”
Tako bi lahko tudi sama rekla. Ker živim v njeni bližini. Malo več kot pet let in pol.
Od vsega začetka sem to gospo pozdravljala. In vedno je odgovorila tako, da me ni niti pogledala v oči in pozdrav je bil komaj slišen. Za razliko od njenega (pokojnega) moža, ki je bil pri njih sicer hlapec, (kaj več o tem ti bo povedal Darjo Gregorič, pa njegova sestra) pa me je vseeno pogledal v oči in mi odzdravil. Naj počiva v miru.
Ker sem se naveličala takega pozdravljanja (izpod kurca, rečem jaz temu, sorči na izrazu, a sem direktna), sem jo nehala pozdravljati. In ona je bila verjetno presrečna. Čeprav mi je njen (pokojni) mož še vedno odzdravil normalno. Na žalost pa ga je pobrala bolezen.
Njenega svaka poznam več kot 25 let. Še iz šager, ki sem jih redno obiskovala. Vedno sva se pozdravila, če sva se srečala. Dokler nisem postala “soseda” njegove svakinje Redenke. Na zaćetku je tu in tam pozdravil, ko je bil sam in ne v družbi žene. Kasneje je tudi to opustil, ker sem pač soseda in Grisonova.
Hči od Redenke je “poštarica”. Ko je delala na pošti v Dekanih, ker je koga menjala, in sem prišla na pošto, ker sem imela pač take obveze, mi ni nikoli odgovorila, čeprav sem vedno pozdravila (in še vedno pozdravljam), ko sem stopila v prostor. Je to morda olika javnega uslužbenca? Sem ji morda kaj naredila? Če se ne marajo njeni z Grisonom, sem temu kriva morda jaz? Ne!! In njena dolžnost, ne glede na to, ali se marajo ali ne, ima dolžnost, da mi odzdravi. Saj sem prišla k njej kot stranka in ne osebno!!
Iz tega sledeč, rečem lahko, da je hči povsem podobna svoji materi, ki ne pozna osnovne kulture.
Damirja, zeta od Redenke, poznam še iz časov, ko sem delala v avto šoli. Prijazen dečko. V redu človek. S katerim se pozdravljava in tudi kakšno rečeva, če je prilika. A ko je z ženo, hčero od Redenke, niti ne pisne. Ker se boji zameriti svoji nevzgojeni ženi. (Kar vprašaj malo na pošti v Kopru, koliko jo ljudje marajo…) In primerjaj to z Damirjem, ki ga imajo vsi radi.
Gospo, Mater Redenke poznam samo na videz, ko jo videvam na dvorišču. Če povem, da ne upa pogledati na naše dvorišče, ko prečka svoje dvorišče, ti je, če si kolikor toliko izobražena in psihološko podkopana, jasno, da ima slabo vest. Enako počne Redenka in vsi njeni ožji člani.
Zato pa kukajo izza rulet, ki jih imajo na oknih.
Vnukinje Redenke, sestra Redenke,ki jim v življenu nisem storila nič slabega, ki jih v bistvu niti ne poznam, nimajo niti najmanjše osnove kulture.
Ker če bi jo imele, ne bi šle mimo mene kot da me ni, pač pa bi, kot vsi kulturno naravnani ljudje, pozdravile, ko me vidijo in ko prihajajo mimo mene. Ne glede na odnos, ki ga imajo z mojim Grisonom.
Tako kot to naredijo ljudje, ki pridejo k njim na obisk.
Pa naj povem še to. Imamo tudi druge sosede, ‘žlahtnike’ - sorodnike od Redenkinega svaka, verjetno veš, ki se tudi ne pozdravljajo z Grisonom. Z mano pa imajo normalen človeški odnos. Kar pomeni, da so dosti stopničk više in vedo, da jaz nimam nič pri tem, kar so oni imeli v preteklosti. In da je to povsem normalno. Človeško.
Nataša in njen mož (brat Redenkinega svaka) , kakor tudi njuni sinovi in njena mati, so povsem normalni ljudje.
Tako, da utemeljeno rečem, da jih tudi sama poznam bežno.
Pa še to, žabica,
Grison je predstavljen s priimkom in svojo fotko. Kaj pa ti? Ki ga obtožuješ, da je nizkoten, ker piše imena in priimke?
Si napisala svoje ime in priimek, da bi mu lahko to očitala?
Dej, dekle, poglej malo okoli sebe, preberi bonton, pa se spet javi.
Lahko pa, kot pravi Grison, prideš na kavo.
In bodi faca kot Kelebuda, verjetno ga bežno poznaš, ki je prišel do mene, ko sem pisala o pesjanih in mi odkrito povedal, da bi nam najraje zažgal hišo. Ko je pa slišal še mojo - utemeljeno - razlago, je uvidel, da se je popolnoma motil.
Imaš jajca?
Lp,
Vlatka Kozlovič, Dekani 133, 6271 Dekani. In moja tel. št. 031 738 998 - ker imam ime, obraz in vest in stojim za svojimi besedami!!!
12.09.2008 ob 01:12
ups…,
Dekani
12.09.2008 ob 01:17
teoo,
iz tvojega komentarja je povsem razvidno, kakšno kulturo nosiš v sebi.
Na žalost, so taki kot ti, še bolj potrebni metka.
Ampak metka dobre vzgoje.
Toliko kolikor spoštuješ druge, toliko spoštuješ svoje starše.
So tvoji starši tudi potrebni metka?
Lp, Vlatka
12.09.2008 ob 05:50
Vlatka, prav zaprav nimam več kaj dodati
.
12.09.2008 ob 08:54
Ej a se vidva sploh poslušata? Najprej pljuvata po sosedi, potem pa se delata svetnika. Opravljanje je nož v hrbet. Pojdita k ti gospodični in ji to povejta v obraz, ne pa na blogu razglabljat o tem. A take vas učijo v cerkvi al kaj?
…banda buzerantska..
12.09.2008 ob 18:48
Draga Grison in Vladka, pred tem še nikoli nisem komentirala nobenega bloga, čeprav internet redno uporabljam že več kot 10 let. In tisto, kar je bilo napisano, je bilo res iz srca.
In sploh ni šlo za to, da ne morem sprejeti dejstva, da se sosedje med seboj pač ne razumejo. Ni bilo niti v bran ge. Radenki (pa čeprav je bilo z vajine strani to verjetno razumeti), saj, kot sem napisala, jo poznam le bežno. Njo in njeni hčerki sem srečala vsega skupaj mogoče petkrat v življenju, tako da jaz vem kdo so in one vedo čigava sem. In to je tudi vse. Od dogajanja v vasi sem se zavestno oddaljila nekje pri šestnajstih letih, ker mi je šlo vse to kreganje in opravljanje enostavno na bruhanje.
S tem postom ne bi bilo skoraj nič narobe, če ne bi navajali imen in priimkov in posploševali vse povprek . Čeprav, kot vidim, se to vama zdi absurd. Ko sem prebrala ta post, sem imela občutek, kot da slišim nekoga, ki prodaja svetu svojo resnico po televiziji, druga stran pa, zaradi takega ali drugačnega razloga, tega ne more. Zmotila me je ta grozna neenakopravnost položajev. Ki je neprimerno večja, kot tista med mojim nadimkom in vajinimi telefonskimi številkami, ki jo izpostavlja Vladka.
Vidva sta se pač zavestno odločila, da razkrijeta vajini identiteti. Meni pa do tega ni, ker ne mislim dodajati novih argumentov za brušenje jezikov. Vidim, da jih je več kot dovolj, ne da bi človek sploh spraševal po njih… Grison je napadel go. Radenko »z nule«, jaz sem pa odgovorila na »sovražni« post. Ton je bil enak, mar ne? Ne moreta pričakovati, da se bodo vsi strinjali z vama. Nisem videla, da bi vprašala po imenih in priimkih tistih, ki so se strinjali s postom. Tudi nisem videla, da bi nekoga, ki se je strinjal s postom, označili za »nesrečnega«.
Jaz nisem ne nesrečna, ne neolikana, ne neiskrena in na srečo nimam težav s sosedi. S celotno zadevo sploh nisem obremenjena in na stvar gledam verjetno malo širše.
Vprašal si me, kaj me moti, Grison. Ne moti me, da si Ljubljančan, saj sem tudi sama v Ljubljani živela nekaj let in tam poznam krasne ljudi. Ne moti me niti to, da si profesor, ampak od tebe Grison, kot nekoga, ki naj bi »širil obzorja«, pa bi pričakovala nekaj več. Da se ne spuščaš na raven osemletnika, ki tožari mamici, kako se je skregal s sošolcem. Da se neha obremenjevati s tem, da te kdo ne pozdravlja. Ljudje smo pač različni. Eni pozdravljajo vse povprek, drugi spet ne. V življenju so pomembne druge reči.
Ne vem, kaj si s tem postom dosegel… Srčno upam, da ni šlo za maščevanje, ker pol ti res ni pomoči… Mogoče olajšanje? Ampak, ali ne bi dosegel enakega učinka, če ne bi zapisal imen? Ali ne občutiš enakega olajšanja, ko se potožiš ljudem, ki te poznajo in ki so ti blizu? Kakšen smisel ima vse to? Verjamem, da veš tudi ti, da vsiljeno mnenje sprejmejo samo ovce, ostali pa si mnenje ustvarimo sami. Torej?
Meni se pač tako neenakopravno obračunavanje zdi nizkotno. In otročje. In mi ni do tega, da bi sprejela vajino povabilo na kavo, ker imam občutek, da bi beseda tekla samo o ostalih krivcih in sokrivcih za vajine težave s sosedi in o tistih, ki lahko vajino verzijo zgodbe potrdijo. Kot sem že rekla, mi ni niti malo do tega, da bi spet postala priča ali del vaških zdrah. Življenje je prekratko, da bi si človek še zavestno zastrupljal kri
12.09.2008 ob 22:40
teoo,
očitno si buzerant, iz tvojega zapisa sodeč…?
Naj mi predri, homiči, homoseksualci, geji, … oprostijo.
Ker biti buzerantski je druga sort ljudi.
12.09.2008 ob 23:14
žabica,
jaz sem Vlatka, Radenka je pa Redenka, ti si pa zabica in ne žabica, kot sem te jaz preimenovala.
Se opravičujem.
Ker se pa dogaja, da v sms-jih ni strešice, sem si to dovolila.
Ker poznam Redenko tudi sama bežno, sem povedala, kar sem imela za povedati. In to je dejstvo. Ker se tudi jaz ne lažem, ker mi ni za ‘ćakole’, ker gledam na človeka takega kot je. In iz tega naslova imam pravico povedati svoje mnenje, ker jo jaz vidim večkrat na dan, ti si jo pa videla le petrak v življenju.
Gospa me je označila za kozo, o tem sem pisala tudi v nekem svojem postu, ker povem natanko tako kot je. In sebe nimam za najlepšo, niti za najboljšo, imam se pa za prijazno, ker to v resnici sem. Ker to sem! Nikoli ji nisem rekla žal besede, z njo nisem imela nobenega opravka. In sem bila do nje vseeno prijazna, kar pa ona ni bila.
Tri dni nazaj, je pihala burja. In je odneslo eno vrečko iz našega dvorišča, za, ne pretiravam, pol metra, na njeno dvorišče, ki je v resnici služnostna pot, in je že kričala: “Ne bom jaz pobirala vaših smeti.” Najprej sploh nisem vedela zakaj se dere, ko sem pogeldala, mi je bilo jasno. Opravičila sem se ji in vrečko pobrala. Pa ni imela niti malo jajc, da bi rekla karkoli.
A misliš, da mi kdaj tulimo nanjo, ker nam burja prinese liste njenega oreha na našo korto? In jih mi pometamo?
Zabica,
identiteta si ti, sem jaz, je Grison. Jaz lahko vsakomur pogledam v oči. In Grison tudi, a ti si tega očitno ne upaš in zato odklanjaš obisk pri naju. “Ker bi ti natvezili svoja gledanja na to..”, a ne? In bi “brusili jezike?”
Očitno ga ti brusiš, sicer bi povedala kdo si.
Lari fari. Vsak, ki stoji za svojimi besedami in dejanji ima jajca, da pove kdo je. In ne nakladaj, da je neenako obračunavanje.
Očitno ti matematika dela probleme.
Če sem jaz prijazna in ona NI prijazna, se tu ne gre za neenako obračunavanje.
Pridi pa vidi.
In to ti še povem: boli me patak, kaj si mislijo ljudje o meni, ki me ne poznajo. In od vedno me je bolel. Kdor me želi spoznati, ima pri meni odprta vrata, pa naj se sam prepriča, kdo sem.
Imam pa vse rada. Tudi tebe, zabica. In tudi Redenko.
Ne prenesem pa hinavščine, izkoriščanja in laži
P.S.
Kelebuda je imal jajca in je prišel do nas, da je slišal, zakaj se gre. In sva od takrat v dobrih odnosih. Pa pridi še ti, če imaš jajca. Sicer ne klobasaj stvari, ki ti niso znane.
tako bežno……
LP, VlaTka.
13.09.2008 ob 00:07
Ma čigav je sploh ta blog???
:D 
Oprosti VlaTka, ni bilo namerno.
In… nisem klobasala o stvareh, ki mi niso znane. Vajini “sovražnici” nisem dala nikoli prav. Sem samo rekla, da me izredno moti način. In namesto, da bi mi odgovorila z nekih tehtnim protiargumentom, zakaj je bilo potrebno to hudobno sosedo poimenovati z imenom in priimkom na javnem mestu, sem z vsakim naslednjim odgovorom zvedla več podrobnosti o tej slavni pisjanski dinastiji in o smeteh, ki letajo na okrog po kortah.
V glavnem, to je zadnja stvar, ki jo napišem sem, ker itak nima smisla. Jaz govorim eno, ti (vidva) odgovarjaš neki tretjega… Ma dobro, človek itak vidi samo tisto, kar hoče videt. Nekdo več, drugi manj. Jaz očitno zeeeelo premalo
13.09.2008 ob 07:52
Zabica, ali je zares tako pomembno, čigav blog je to?
Še enkrat povem, da se ne skrivam in Grison pomeni moj priimek. Najdeš me tako v vasi kot na Srednji ekonomsko-poslovni šoli Koper. Nimam sovražnikov, tudi Radenka ni moj sovražnik, lahko pa na glas povem kaj mislim.
Moja vest je čista, nikogar ne obtožujem, povedal sem svoje mnenje na postu, kakor tudi njej v obraz. Način, s priimki pa je čisto sprejemljiv, zakaj bi se noname sprenevedal, Za vsako izrečeno besedo imam argumente, tudi meja na Črnem Kalu je zrasla na njihovem zelniku. Upam, da veš o čem govorim.
Očitno ne pišem in ne mešano o jabolka in hruške, pišem samo o jabolkah. Saj ni težko razumeti, le dobro preberi. Ima smisel, je pa res, da vidiš samo tisto kar želiš.
Kjer je krivica, prinašam odpuščanje, kjer je sovraštvo prinašam ljubezen, ali to ni dovolj?
13.09.2008 ob 08:58
Za večino ljudi, ki berejo bloge, je človek tudi z imenom in priimkom še naprej anonimen. Anonimnost ni stvar samo imena in priimka. Da človek ni več anonimen, ga je treba poznati. Ne nujno osebno. Pa vendar. Tisti, ki določene ljudi poznajo, jih pa itak poznajo, kaj je potem takega, če človek napiše o njih, saj bi bili več ali manj v vsakem primeru prepoznavni. Blogi so osebni zapisi. Vsak ga lahko piše, če hoče. In ima svojo plat. Nič ni krivičnega v tem. Je pa čudaško, da se nekdo v nekaj vtakne samo, da bi moraliziral in vzaganjal pravičništvo v bog vedi čigavem imenu in ljudi prepričeval, da se ne smejo izraziti in takorekoč ne smejo imeti mnenja. Saj je argumentirano. In gre za osebno doživljanje. Resnično. Ne lažno.
13.09.2008 ob 21:11
zabica,
blog je Grisonov, a se tiče v tem primeru tudi mene in naj te ne sekira, čigav je.
Da ne boš pisala več sem, je jasen znak, da nimaš več kaj povedati in še vedno ostajaš skrita. Skrivajo se samo ljudje, ki nimajo obraza.
Argument je že to, da sem napisala imena. Če ga ne bi imela, bi ga pisala anonimno - tako kot ti.
In kot ti je že Nevenka lepo zgoraj napisala, je to osebno doživljanje in ima vsak pravico napisati, kar želi.
No, lahko ti dam nasvet: povej Redenki in njenim, da je tu govora o njih in nas bo morda tožila, saj se tako rada toži in grozi s tožbami. In to ona, ki je “ukradla” zemljo Grisonovim prednikom in posredno Grisonu.
Je to dovolj trden argument?
Lp, Vlatka