Arhiv za April, 2008

ALI LAHKO VOHAŠ, KAJ SE KUHA

23.04.2008 ob 07:24

Dekani

Živim v času ko vsak drugi zakon propade, vsakodnevno pijem klorasto vodo in jem hruške s klormekvatom. Pravijo naj konzumiram slovensko hrano in pijačo. Če tako nadaljujem sem torej pripravljen sprejeti v želodec še kakšen smrdljivi strup. Baje vsak dan vnašamo in pojemo okroglih 300 strupov. Najboljši sosed mi danes ponuja cenejše nepakirane banane. Cena je znižana za celih 40 %. Pri vsem tem me vznemirja misel, ali je z bananami vse v najlepšem redu. Pa čeprav mi bogati trgovec zagotavljajo, da je hrana slovenskega izvora kvalitetna . No, banane niso ravno slovenskega izvora, glede na globalno segrevanje Zemlje v prihodnosti lahko pričakujemo tudi vzgojo slovenskih banan. Kako realna je pri tem moja življenjska pot, in koliko časa mi je še preostalo? Imam še kakšno možnost, da normalno preživim še nekaj deset let? Do neke mere mi pomaga vzdrževati kondicijo in zdravje tek, vendar se bodo v prihodnosti gotovo pojavile težave. Pravzaprav so že na pohodu. Ponavadi se odločim za standardno gozdno pot na Goli hrib. Moja tekaška pot vijugasto poteka po različnih tujih parcelah. Včasih med tekom srečam tudi kakšnega izgubljenega planinca, namenjenega na bližnji Tinjan. En majhen delček poti je speljan tudi čez mojo parcelo. Dolgoletno življenje, ki od vekomaj poteka po teh žilah poti, je presekal sosed. Moje gibanje po poti je prepovedano.

  • Share/Bookmark

PRIZNANJE

13.04.2008 ob 16:56

in še zasluženo priznanje

priznanje.jpg

he, he.

  • Share/Bookmark

LOJZETOV VZPON

13.04.2008 ob 16:48

Dekani

Turobno deževno vreme je kazalo svoje zobe, vendar to ni nikoli motilo neustrašnih kolesarjev, da se ne bi udeležili prvega tradicionalnega srečanja Lojzetovega vzpona na Vremščico. Srečanje kolesarjev je bilo že veliko dni prej domenjeno, o njem smo se pogovarjali že na našem vsakoletnem Novoletnem srečanju.

vremscica_postanek.JPG

Zbrali smo se pri Lojzetu v Gornjem Vremenu. Sonce se je kljub vsemu tu in tam sramežljivo prikazalo izza oblakov.

Priprave niso dolgo trajale, pred odhodom smo pospravili bogato obložen narezek, ki ga je pripravila Sonja. Seveda pred odhodom tudi domači Jagermaister ni smel manjkati. In že smo se odpravili proti Vremščici. To je planotasta vzpetina v jugo zahodni Sloveniji, med Krasom Slavinskim ravnikom in Košansko dolino. Njen najvišji vrh eden zadnjih tisočakov na Slovenski planinski transverzali proti morju in meri 1027 m. Danes neposeljen in nekoliko zaraščen s strmi kraški travniki. Pred časom so bili tu pašniki za živino.

vremscica_skupaj.JPG

Na Vremščico se največkrat odpravijo tisti, ki hodijo v naravo iskat tišino, in ne pogrešajo daleč naokoli planinskih koč. Danes smo doživeli prijeten sprehod in lep nekoliko meglen razgled, ki je segal vse od Nanosa na severu do Slavnika in Snežnika na jugu tja do italijanske obale.

vremscica_morje.JPG

vremscica_prve_rozice.JPG

V izletu na Vremščico uživajo ljubitelji rož, saj jih je tu v izobilju. Na travnikih so se že kazali prvi poganjki narcis, potonik in perunik.

vremscica_jota.JPG

Rekreaciji je sledilo druženje ob polno založeni mizi dobrot. Pojedina in glasno smejanje se je razlegalo do večernih ur, ko smo se porazgubili po svojih domovih.

vremscica_sonja_lojze.JPG

Sonja in Lojze, hvala za dobro pripravljeno prijetno kolesarsko srečanje, čeprav tokrat brez koles.

In še nekaj utrinkov tu.

  • Share/Bookmark