LOJZETOV VZPON
13. april, 2008
Turobno deževno vreme je kazalo svoje zobe, vendar to ni nikoli motilo neustrašnih kolesarjev, da se ne bi udeležili prvega tradicionalnega srečanja Lojzetovega vzpona na Vremščico. Srečanje kolesarjev je bilo že veliko dni prej domenjeno, o njem smo se pogovarjali že na našem vsakoletnem Novoletnem srečanju.
Zbrali smo se pri Lojzetu v Gornjem Vremenu. Sonce se je kljub vsemu tu in tam sramežljivo prikazalo izza oblakov.
Priprave niso dolgo trajale, pred odhodom smo pospravili bogato obložen narezek, ki ga je pripravila Sonja. Seveda pred odhodom tudi domači Jagermaister ni smel manjkati. In že smo se odpravili proti Vremščici. To je planotasta vzpetina v jugo zahodni Sloveniji, med Krasom Slavinskim ravnikom in Košansko dolino. Njen najvišji vrh eden zadnjih tisočakov na Slovenski planinski transverzali proti morju in meri 1027 m. Danes neposeljen in nekoliko zaraščen s strmi kraški travniki. Pred časom so bili tu pašniki za živino.
Na Vremščico se največkrat odpravijo tisti, ki hodijo v naravo iskat tišino, in ne pogrešajo daleč naokoli planinskih koč. Danes smo doživeli prijeten sprehod in lep nekoliko meglen razgled, ki je segal vse od Nanosa na severu do Slavnika in Snežnika na jugu tja do italijanske obale.
V izletu na Vremščico uživajo ljubitelji rož, saj jih je tu v izobilju. Na travnikih so se že kazali prvi poganjki narcis, potonik in perunik.
Rekreaciji je sledilo druženje ob polno založeni mizi dobrot. Pojedina in glasno smejanje se je razlegalo do večernih ur, ko smo se porazgubili po svojih domovih.
Sonja in Lojze, hvala za dobro pripravljeno prijetno kolesarsko srečanje, čeprav tokrat brez koles.
In še nekaj utrinkov tu.
13. april, 2008 ob 18:27
Na tem vrhu še nisem bi, verjamem pa, da ga bom obiskal ko bo Neža sama hodila.
13. april, 2008 ob 20:05
Jaz bom pa šel gor,ko kupim kolo
13. april, 2008 ob 20:47
Aha, Vlatka pa kar lepo z avtom, a ne? No, jaz bi šla še prej rodit, predne se zapodim v vaše primorske brege
13. april, 2008 ob 22:26
grison,
na Vremščico sem hodila nabirat gobe. Jurčke. Lepe, mesnate, zdrave
,
ma ti povem, za mizo je bilo vseeno bolje.
13. april, 2008 ob 22:27
čivka,
z avtom samo do Gornjih VRem - direkt za obloženo mizo.
14. april, 2008 ob 10:12
Kako zdej to? Neustrašni kolesarji brez biciklov? Grison tole ti ni glih v ponos. Jest se s tem ne bi hvalu.
14. april, 2008 ob 10:25
@ Grison,
a je bila to nekakšna uvertura v kolesarsko sezono?
No, samo, da ste se imeli fajn! To nekaj šteje!
14. april, 2008 ob 20:36
uff, na ksnmu hribu je prov fajn
sam gor pridt 
to mi ne diši tolk 
15. april, 2008 ob 15:13
Solinar, še kakšno leto in se na Vremščici srečamo. Se pravi drubo leto se nam priklučite vsi trije.
15. april, 2008 ob 15:26
Kamper, kaj bi kupoval, saj ga ima prijatelj. Samo sposodi si ga in gremo en giro.
15. april, 2008 ob 15:32
Čivka, če bi se dalo bi Vlatka z avtom prišla tudi na vrh hriba
.
15. april, 2008 ob 15:47
Vlatka, pa tamle je ena gobica, in tamle je še ena gobica, tebi je vedno zelo lepo postlano.
16. april, 2008 ob 06:18
Muki, kaj morem, če so mi tako prijatelji ukazali. Bicikel pa še pride te dni na vrsto.
16. april, 2008 ob 06:20
Zdravje, to so bile predpriprave, lahko bi rekel suhi trening, čeprav je bilo tudi nekaj mokrote poleg.
16. april, 2008 ob 06:23
Blaž, če želiš narediti kakšno dobro fotografijo, se splača lezt’ tudi gor
.
6. junij, 2008 ob 00:39
grison,
a ne da?