Arhiv za Julij, 2008

NI DOLGO NAZAJ

31.07.2008 ob 08:30

Bilo je pred časom, ne dolgo nazaj. Tiste dni sem vzdrževal prijetno restavracijo v senci lepo urejenih oljk. Kompleksu restavracije so dopolnjevali prijetni domači apartmaji, male enonadstropne hišice, posejane v dveh vrstah. Namenjene so bile odmoru v vseh letnih časih, šolam v naravi in drugim petičnim gostom. Restavracija Penzion oljka se je ponaša s krasnim ambientom, skrbno oblikovana oljčna drevesa, cvetje in urejena okolica so vas vabili že ob pogledu z glavne ceste v Ankaran. V senci košatih istrskih oljčnih vej, so se ljudje radi družili in izpovedovali svoja občutja, se predajali užitkom ob mrzli pijači.

Današnje dni v času dopustov je to še kako aktualna tema, kje preživeti oddih, in brezskrbno poležavati na vroči Slovenski obali. Vendar nastanitev v prijetnih hišicah je za mnoge od nas le še prijeten spomin. Svoje čase si lahko tu pošteno počival, in si privoščil zabavo. Prepustil si se razvajanju v dobri hrani. Dolgo letno tradicijo gostinske ponudbe na obali je pričel Trboveljski rudnik. Kasneje je z njo spretno gospodaril Anđelko Čakarun iz Kolombana.

Konec tedna ste se lahko zazibali ob prijetni glasbi in vaš duh Mediterana vam je vlil nove moči in piramida dobre hrane vas je dodobra nasitila. V gostišču Penzion Oljka vam je takratna ponudba govorila prav o tovrstnem razvajanju. V prijetni senci oljk so uživali tako najmlajši kakor tudi starejši gosti iz cele Slovenije. Vendar tam, kjer je bila nekoč zibelka z vonjem po morju in prijetna senca pod oljkami, je danes zapuščeno, zaraščeno, zanemarjeno in žalostno. Včasih je tu oljka v svojem imenu skriva intimno sporočilo. Tako kot je značilno za vsako oljčno drevo, je tudi tu bilo doma veselja, sonce, brezskrbni počitek in piramida dobre hrane.

Danes, kljub temu da je Ankaran eno najbolj razvitih turističnih naselij v Sloveniji, vse kaže da le nismo več turistična dežela. Pri tem nam ni mar, da počitniški objekti vidno propadajo.

  • Share/Bookmark

DREVO JE MORALO PASTI

27.07.2008 ob 07:32

Dekani

Neurje je kolovratilo skoraj po celi Sloveniji. Toča nam je bila letos sicer prizanesena, vendar vremenske razmere po Sloveniji so prizanesle škodo tudi nam v Dekanih. Ujma se je znova razdivjala. Poškodovala in zlomila je mogočno drevo pred trgovino Mercator. Krajani so hitro poskrbeli, da preteča nevarnost ne bi naredila še kakšne večje škode. Ali pa celo nove človeške žrtve. Veja je ogrožala varnost, mimoidočih in stoletno drevo je moralo pasti.

Spretni gozdar.

Motorka je kos še tako debelemu deblu.

  • Share/Bookmark

STARE BUKVE

24.07.2008 ob 08:52

Na zaprašeni polici omare, dobil sem jo kot poročno darilo, davnega leta 1976, sameva nekaj oguljenih starih, zanimivih knjig. Bukve, nekatere so preživele že tretjo vojno in še kar naprej kljubujejo na podstrešju naše hiše.

grison-potujeva-k-himalaji.jpg 1953

Te dni sem se odločil prebrati knjigo mojega letnika 1953. Povesti, ki mi je v tej knjigi pričarala spomine na moje potepanje po Indiji. Napisal jo je Indijec Dhan Gopal Mukerdži, rojen leta 1890 v Kalkuti. To je v tistem času bilo drugo največjem mestu Indije in glavno mesto Bengalije. Dhan je umrl, razmeroma zelo mlad, leta 1936 v New Yorku. Svojo mladost je preživel v manjšem mestu, ležečem tako rekoč sredi džungle. Bil je Braman, to se pravi pripadal je duhovniški kasti, ki je najvišja indijska kasta. Tako je bil deležen zelo dobre vzgoje, mati mu je pripovedovala stare indijske junaške zgodbe in povesti ter ga seznanila z indijskimi običaji in nazori. Študiral je v Kalkuti, nato pa še na Japonskem v Tokiu in nazadnje v Ameriki v Kaliforniji. Bil je znanstvenik, njegovo področje je bila primerjalna literatura.

Kakor vsa zavedna Indija, ki se je za njegovega življenja pod Gandhijevim vodstvom upirala britanski nadoblasti, je bil tudi on nasprotnik kolonialnega izkoriščanja in zagovornik medsebojnega spoštovanja na podlagi enakopravnosti.

Bralec predvsem uživa v posebnostih življenja v džungli. Očarljiv je tamkajšnji živalski svet, ki je opisan tako nazorno, da kar vidiš pred seboj najrazličnejše džungelske živali, kakšne so, kako žive, kako se gibljejo in bojujejo za svoj obstanek. Avtor kot nikoli zbledel spomin, opisuje tigra, gospodarja džungle.

grison-cetrta-citanka.jpg 1931

Četrta čitanka za osnovne šole iz leta 1931. Tisto leto je bila cena knjige 34 dinarjev, le koliko bi to danes zneslo? Že na prvi strani je zapisano: »Ti z menoj v življenje hodi, k smotru me življenja vodi. Bodi mi učiteljica in k resnici mi vodnica!«

Nato sledi Jugoslovenska narodna himna v cirilici in latinici

  • Share/Bookmark

ŽE PRED ENIM LETOM SHODILA

20.07.2008 ob 09:15

Že od nekdaj rad tečem. Tek je trenutno moj stil športnega življenja. Ponavadi tečem ne glede na vremenske okoliščine. Moj prvi cilj je tek na najvišjo točko v bližnji okolici Dekanov. Po gozdni poti mimo nogometnega igrišča na Kaštelir (214 m). Ter nato nadaljujem pot na Goli hrib (217 m). Na vrhu za trenutek postanem in se razgledam proti vasi.

Koper

Odpre se čudovit razgled vse do Piranskega zavila in Kopra.

Včasih si vzamem čas, usedem se na mizo in poslušam petje ptic. Mir me napolni z posebno energijo. Tako še lahkotneje pridem v dolino.

Kaštelir

Danes, na moje razočaranje, miza, ki mi je bila kot orodje za meditacijo je izginila neznano kam.

Na vrhu Kaštelirja

  • Share/Bookmark

NE NASEDAJTE

18.07.2008 ob 18:45

Prav ta trenutek sem v poštni predal dobil sledeče pismo:

My Dear, Thanks once again, I am more than happy in your urgent reply to my mail. How was your day? mine was cool over here in Dakar Senegal. My name is Synthia Ndoh, from Ivory Coast in west Africa and presently, I am residing in the refugee camp here in dakar Senegal, as a result of the civil war going on in my country. I was a first year student of law at the university, before the incident that lead me into this situation of living in the camp.

My late father Dr David Ndoh, was the personal advicer to the former head of states, also a successful business man import and exporter during his life time, before the rebels attacked my house one early morning killing my mother and my father. Equally my mother was a senior lecturer at the university before her death, it was only me that is alive now because I was the only child to my parents, and I managed to make my way to near by country Senegal, where I am leaving now.

You may asked how i lean engligh i was born in canada befor i came back to my country and this incident hapend, I am 23years of age living in this situation In this refugee camp. This is why the level of my education chenged and i need someone to help me out from this refugee camp, i don’t have passport as you may ask, so that I will futher my education. In this camp we are only allowed to go out only on monday and friday. Its just like one staying in the prison and I hope by God grace I will come out here soon.

I don’t have any relatives now whom i can go to, all my relatives ranaway in the middle of the war the only person I have now is Rev. Francis Patrick, who is the pastor of the (Christ the king Church) who is ingerge of the camp, here in the refugee he has been very nice to me since I came here but i am not living with him rather I am leaving in the women’s hostel because the camp have two hostels one for men the other for women.

The Pastors Tel number is (+221- 772-33-30-17) if you call and tell him that you want to speak with me he will send for me in the hostel. here is where am send you email at church office and send mail to you in his office church. As a refugee here I don’t have any right or privilledge to any thing be it money or whatever because it is against the law of this country. I want to go back to my studies because I only attended my first year before the traggic incident that lead to my being in this situation now took place.

Please listen to this, I have my late father’s statement of account and death certificate here with me which I will send to you latter, because when he was alive he deposited some amount of money in a leading bank in Europe which he used my name as the next of kin, the amount in question is $5.7M( Five Million seven Hundred Thousand Dollars).

So I will like you to help me transfer this money to your account and from it you will send some money for me to get my travelling documents and air ticket to come over to meet you. I kept this secret to people in the camp here, the only person that knows about it is the Revrend because he is like a father to me.

So in the light of above I will like you to keep it to your self and don’t tell it to anyone for I am afraid of loosing my life and the money if people gets to know about it. Remember I am giving you all this information due to the trust I deposed on you. I like honest and understanding people, truthful and i saw you as person that have vision, truth and hardworking.

My favourite language is english but our language is french but I speak english very fluently. Meanwhile I will like you to call me like I said, from 1.30noon to 5.30pm, I have alot to tell you. Have a nice day and think about me. Awaiting to hear from you soonest. Yours in love forever, Miss Synthia

Da vam olajšam trpljenje, in tratenje vašega časa vam sporočam, da je tovrstnih pisem na netu kar nekaj. Mirne vesti lahko pošto spregledate in vržete v koš. Zopet samo način, kako nekoga dobro “nategniti”.

  • Share/Bookmark