STARE BUKVE
24.07.2008
Na zaprašeni polici omare, dobil sem jo kot poročno darilo, davnega leta 1976, sameva nekaj oguljenih starih, zanimivih knjig. Bukve, nekatere so preživele že tretjo vojno in še kar naprej kljubujejo na podstrešju naše hiše.
1953
Te dni sem se odločil prebrati knjigo mojega letnika 1953. Povesti, ki mi je v tej knjigi pričarala spomine na moje potepanje po Indiji. Napisal jo je Indijec Dhan Gopal Mukerdži, rojen leta 1890 v Kalkuti. To je v tistem času bilo drugo največjem mestu Indije in glavno mesto Bengalije. Dhan je umrl, razmeroma zelo mlad, leta 1936 v New Yorku. Svojo mladost je preživel v manjšem mestu, ležečem tako rekoč sredi džungle. Bil je Braman, to se pravi pripadal je duhovniški kasti, ki je najvišja indijska kasta. Tako je bil deležen zelo dobre vzgoje, mati mu je pripovedovala stare indijske junaške zgodbe in povesti ter ga seznanila z indijskimi običaji in nazori. Študiral je v Kalkuti, nato pa še na Japonskem v Tokiu in nazadnje v Ameriki v Kaliforniji. Bil je znanstvenik, njegovo področje je bila primerjalna literatura.
Kakor vsa zavedna Indija, ki se je za njegovega življenja pod Gandhijevim vodstvom upirala britanski nadoblasti, je bil tudi on nasprotnik kolonialnega izkoriščanja in zagovornik medsebojnega spoštovanja na podlagi enakopravnosti.
Bralec predvsem uživa v posebnostih življenja v džungli. Očarljiv je tamkajšnji živalski svet, ki je opisan tako nazorno, da kar vidiš pred seboj najrazličnejše džungelske živali, kakšne so, kako žive, kako se gibljejo in bojujejo za svoj obstanek. Avtor kot nikoli zbledel spomin, opisuje tigra, gospodarja džungle.
1931
Četrta čitanka za osnovne šole iz leta 1931. Tisto leto je bila cena knjige 34 dinarjev, le koliko bi to danes zneslo? Že na prvi strani je zapisano: »Ti z menoj v življenje hodi, k smotru me življenja vodi. Bodi mi učiteljica in k resnici mi vodnica!«
Nato sledi Jugoslovenska narodna himna v cirilici in latinici
24.07.2008 ob 10:15
Ja, te stare bukve so res nekaj posebnega. Že njih vonj je drugačen, skrivnosten, poseben. In ko jih držiš v rokah imaš kar neko posebno spoštovanje do njih. Drži?
24.07.2008 ob 23:16
Grison,
prvo sem prebrala, a vse pozabila, drugo pa morda še bom.
Zanimivo je vedeti, kako so takrat ljudje razmišljali, a ne?
24.07.2008 ob 23:35
In čeprav je pripadal najviši indijski kasti ni imel nobenega znanja obvladovanja lastnega telesa? Ker Indijci so v tem “strašni” mojstri.
25.07.2008 ob 06:06
Roti, ja drži, vidiš na vonj sem čito pozabil, verjetno zato ker sem malo prehlajen in mi nos ne dela najboljše. Imajo vonj, sem se prepričal, čitanka celo močno diši po lesu, njena lastnica je bila Jožefa Rus iz Polhovega gradca. Tiste čase, pred in po drugi svetovni vojni je njihova družina imela v lasti žago.
25.07.2008 ob 06:10
Vlatka, nič ne škodi, da jo prebereš še enkrat, za čitanko pa sem se odločil še kaj napisati na blog. Predsem je zanimiv opis naših takratnih krajev, ter zemljevid Slovenije, tiste čase je meja segale vse tja do Reke.
25.07.2008 ob 06:18
David.Pelko, zanimivo, glede na njegov status bi moral biti vsaj malo mojster duha. Vendar če povem iz svoje izkušnje, spoznavanja ljudi jih v Indiji zelo malo to zares zna. Veliko je šarlatanov, še več pa zdravilcev in doktarjev z ponarejenimi diplomami, ki turistom ponujajo svoje usluge, tako da nekaj rupij zaslužijo za preživetje.
25.07.2008 ob 07:12
Jaz imam eno samo staro knjigico, dediščino po očetovi mami. Naše gobe je naslov. Priročnik za nabiranje gob. Čudovito ilustriran z ročno narisanimi gobami, neverjetno nazoren. Zame je bil dolgo edini gobarski vodnik. Zadaj ima celo nekaj receptov za pripravo gobjih jedi in vlaganje. Ostrigarje se vlaga v kis s klinčki. Zelo aromatično. Knjiga je iz začetka 19.stoletja. Zelo jo čuvam, za spomin.
Verjamem, da obstaja na svetu še mnogo knjig, ki niso bile deležne dovolj pozornosti, zelo dobrih knjig, ki so jih povozile tržno bolj promovirane knjige. Tudi v preteklosti najbrž ni bilo dosti drugače kot danes. Pa je vseeno dober občutek, če človek ima doma kak biserček.
25.07.2008 ob 07:51
Nevenka, joj mi smo imeli doma tudi eno tako gobarsko knjigo, z njo smo hodili nabirati gobe v dolenjske gozdove. Sicer ne vem ali je bila knjiga zaslužna, da smo vsakokrat domov prinesli vedno poln prtljažnik gob. Kakor koli je že bilo, spominjam se, da so bile gobe na sliki zares podobne tistim v naravi. Kar pa danes ne morem trditi za današnje novejše knjige.
Sem še pred kratkim imel knjgo iz 17 stoletja, vendar so mi jo “odnesle” tri poštene Gorenjke. Za nagrado, ker sem jim dal ključ od hiše, da so lahko prespale pri meni.
25.07.2008 ob 08:04
25.07.2008 ob 21:58
grison,
to vem. Saj je moja mama bila v bolnici na Reki, zato, ker je to bilo slovensko ozemlje.
25.07.2008 ob 22:00
grison,
pred nekaj leti. sicer pa so ta leta res kratka
25.07.2008 ob 22:01
Nevenka,
nekaterim ključ pomeni mnogo več kot le kakšen dogovor
26.07.2008 ob 05:12
Vlatka, mogoče bi potem lahko tvoja mama, na razsodišču kot galavna priča Starmanu, povedala da je bilo takrat ozemlje Slovensko.
26.07.2008 ob 05:19
Nevenka, ja včasih so ljudje prav nezahvalni. Mene pa tudi nobena stvar nikoli ne izuči. Malo kasneje sem imel v hiši še koperskega privatnika, Marinković se je pisal. Z njim sem sklenil pogodbo, da montira lesne obloge. Pa čeprav je bil samo on v hiši, mi je sveto zagotavljal, da on pa že ni vzel hobel mašine in dalnogleda, da o nekaterih drobnarijah niti ne razmišljam.
26.07.2008 ob 21:02
grison,
ne samo moja mama, še marsikdo , ki se tega spominja in to ve.
26.07.2008 ob 21:03
grison,
še dobro, da imaš zdaj dva čuvaja pri hiši
29.07.2008 ob 22:43
Moj je pa zadnjič z bolšjaka privlekel škatlo, pa je še nisem uspela celo prebrat. Sem pa najdla kmetijske nasvete iz 1934, ki mi jih je oče pohopsal. Se bo še kaj našlo.
31.07.2008 ob 06:50
Vlatka, danes bom na NETlogu objavil video posnetek našega novega člana.
31.07.2008 ob 06:54
Barbiblond, tole zna biti zanimivo, leto 1934, le kakšni so bili takrat kmetijski nasveti? Kaj več kot setveni koledar iz leta 2007, si še nisem nič drugega ogledal.
31.07.2008 ob 11:52
Očitno je naš oče istega mnenja
Bom prebrala ob naslednjem obisku doma.
5.08.2008 ob 21:54
Te stare bukve imajo en poseben čar, se ti ne zdi? Že ko jo vzameš v roke, se skušaš “premakniti” v tisti čas …
9.08.2008 ob 07:59
@barbiblond, prav gotovo boš kaj zanimivega opazila
.
@Zdravje, imajo neko iskrico resnice tistega časa, v njej sem zasledil celo to, da je takratna slovenska meja potekala čisto drugače. Pa ni dolgo nazaj, slabih osemdeset let.