MOJA POT PO INDIJI II - Pljunek

21.09.2008

Noč je bila jasna in čista kot kristal. Na nebu je gorela zvezda pri zvezdi in vse so se zdele tako blizu, res, da bi le stopil na prste in iztegnil roke, pa bi se jih lahko dotaknil. Dolgo časa sem bedel, v bojazni za svoj motor, da bi preko noči lahko izginil, sem le zatisnil oči v rahli spanec. Že najmanjši šum kakšne izgubljene živali ali morda kače me je predramil.

Moj motor

Odkar tu ljudje pomnijo, niso v njihovi bližini še nikoli videli nobene kače, zakaj znano je, da teh plazilcev najdete brez števila po močvirjih in tudi na suhih gričih. A po mestnih ulicah in v krajih, kjer živi mnogo ljudi, jih boste zaman iskali. Misel na kačo me je vedno spremljala čez noč, čutil sem, kako se žival plazi pod menoj. Napenjal sem oči v mraku, opazoval obrise temnega grmovja, kako je enemu šinila prek obraza senca nejevolje, vendar molčal je celo dolgo minuto. Celo mlada drevesa so zadrževala dih, v resnici nisem slišal niti topotanja nevidnih nog po mračnem pesku. Pokrajina je vztrajno molčala, kakor da bi bila mrtva.

Še zadnjič sem pogledal mogočno rdeče obzidje ki je varovalo Taj Mahal in zapustil Agro. Včasih je bila Agra glavno mesto Indije. Cesta je bila povečini asfaltirana in ozka. Komaj dovolj široka, da sta se srečala dva tovornjaka. Tisti manjši je moral vedno zapeljati nekoliko desno iz vozišča, da sta se lahko obšla. Z motorjem sem počasi nabiral kilometre, ter si ogledoval revne vasi in ljudi, ki so živeli tam. Vsake toliko časa so me na cesti presenetili nenormalno visoki ležeči policaji, skoraj podobni kameljemu hrbtu. Nekateri so imeli tudi po tri grbe, in če si pripeljal malo prehitro, ti je dobro prerukalo kosti. Na tem delu je bilo cestišče dovolj široko, da si z lahkoto in varno prehitel star dotrajan avtobus.

Ponavadi nisem vozil hitro, ravno toliko, da me je vsake toliko časa prehitelo kakšno dotrajano vozilo. Vozilo, ki bi moralo že zdavnaj na zasluženo reciklacijo železa. Za njim se je iz avspuha dobesedno valil gost po olju smrdljivi dim, ki mi je zameglil pogled na cestišče. Po Indijskih cestah vozijo vozila in s težavo lahko trdiš, da so podobna motornim vozilom. Skoraj bi lahko trdil, da namesto nafte ali bencina v tanke nalivajo staro dotrajano olje. Avtobus brez šip, podoben zarjaveli ribji konzervi, vsake toliko časa je čez okno, pokukala črna glava, da se je nadihala svežega zraka ali ohladila v vetru. Ravno sem se pripravil prehitevati, ko iz te razmajane škatle prileti rjava sluzasta reč. V vetru mi polzi po roki navzgor, baaa, masten rjav pljunek pomešan s tobakom in ta nagravžna stvar hoče naprej pod rokav moje majice. Močno zamahnem z roko, »stan od mene, ti smrdljiva spaka«, in se tako le nekoliko znebim nadležne kepe tobaka.

Vsaka izkušnja, ti prinese le dobre stvari, nikoli več nisem prehiteval avtobusa na način, da vozim čisto za njim, vedno sem vozila pred seboj prehiteval v velikem varnem loku.

 
Objavil-a GRiSON Kategorija Aktualno

40 odgovorov na “MOJA POT PO INDIJI II - Pljunek”

  1. roti pravi:
    21.09.2008 ob 15:58

    bljak …. res nenavadne stvari se dogodijo človeku … sama sem imela podobno dogodivščino. sva se s poglavarjem počasi z motorjem vozila v koloni. Sredi dneva, vročina neznosna, zato sva imela odprta vezirja na čeladah. Iz nasproti vozeče, prav tako počasne kolone, je nekdo frcnil skozi okno ogorek od cigarete, ki je priletel direktno meni v čelado, v oko … in ker je peklo, sem ga poskušala čimprej odstraniti in sem ga potem ugasnila na svojem očesu … mehurjev ne bom omenjala, da pa sem imela pokvarjen dopust, tudi ne bom pisala …

  2. vlatka vlatka pravi:
    21.09.2008 ob 22:40

    grison,

    hehe, če bi bil blj spreten, bi lahko ta tobak na brzino ujel, ga zavil in ga pokadil :D :D

    P.S.

    Pa si dobil pljunek ponoči ali preko dneva?

  3. vlatka vlatka pravi:
    21.09.2008 ob 22:47

    grison,

    moram te pohvaliti po literarni plati zapisa. :) :)

    Če pa bi se uvod ujemal z zaključkom, bi bil to odlični literarni članek primeren za vsak potopisni natečaj.

  4. kamper kamper pravi:
    21.09.2008 ob 22:59

    Kot vidim si preživel :lol: je bila pa močna izkušnja,da si si jo tako zapomnil :lol:

  5. Luka pravi:
    21.09.2008 ob 23:30

    Si se pa mogu zabavat.

  6. GRiSON GRiSON pravi:
    22.09.2008 ob 04:16

    Roti, tvoje zgodba je še bolj močna, živ dokaz, da se motoristu marsikaj nenavadnega zgodi. Včasih ni dovolj samo da paziš na avtomobile, potrebno je imeti nadzor nad celotno širšo okolico. Se dogodi, da ti v glavo iz vrta prileti tudi kakšna polžja hišica …

    :lol:

  7. GRiSON GRiSON pravi:
    22.09.2008 ob 04:39

    Vlatka, ni bilo potrebno, tam je tobaka dovolj, tudi cena je znosna. Če bi vozil ponoči, pljunka ne bi niti opazil.

    Najbolj važen je zaključek, mogoče bo nasvet koristil kakšnemu novopečenemu motoristu :lol: .

  8. GRiSON GRiSON pravi:
    22.09.2008 ob 04:41

    Kamper, kakšne stvari v življenju, prav gotovo ne moreš kar tako pozabiti :lol: .

  9. GRiSON GRiSON pravi:
    22.09.2008 ob 04:43

    Luka, če imaš priložnost, potem le pojdi v Indijo. Spoznal boš, kako v resnici si bogat :lol: .

  10. M&M pravi:
    22.09.2008 ob 08:17

    lepo branje zopet. zdaj pa tretji del ane :)

  11. Muki Muki pravi:
    22.09.2008 ob 08:53

    Klap, klap klap…. Hočemo še! Hočemo še!

  12. čivka čivka pravi:
    22.09.2008 ob 10:05

    Proti kakšnemu dreku, ki tudi lahko leti po zraku je pljunek lahko hudimano osvežujoč, da ne zaspiš na motorju :mrgreen: Čakam tretji del :!:

  13. barbiblond barbiblond pravi:
    22.09.2008 ob 20:15

    Dočakali :) Še! Jaz sem vratolomen somotorist. Enkrat mi je uspelo med pauzo na auspuhu pustit pol decimetra kože. Skozi kavbojke. Pa mi sploh ni bilo treba iti iz Slovenije…

  14. GRiSON GRiSON pravi:
    24.09.2008 ob 05:24

    M&M, včasih mi zmanjka spomina, potem pa asociacija naredi svoje :lol: .

  15. GRiSON GRiSON pravi:
    24.09.2008 ob 05:25

    Oh, Muki, sem postal tako len :lol: .

  16. GRiSON GRiSON pravi:
    24.09.2008 ob 05:29

    Čivka , Indija je ostala tako daleč, se pa še vedno spominjam, ko sem jedel kosilo v eni izmed indijskih rastavracij, ravno takrat mi je nedolžni ptiček zabelil solato :evil: .

  17. Muki Muki pravi:
    24.09.2008 ob 07:34

    Ja, menda ti je to še iz Indije ostalo. Tam gre vse bl na izi. Ampak nas to prav malo briga, maš da rintaš ko črna žvina. Ajde piš.

  18. M&M pravi:
    24.09.2008 ob 07:57

    ti kr povej, te bom začela z asociacijami filat :)

  19. vlatka vlatka pravi:
    24.09.2008 ob 21:44

    grison,

    če je bilo preko dneva, potem bi se moral uvod začeti nekako takole:

    Jutro je bilo jasno in krasno. Kar vleklo je, da se vsedem na motor in grem dogodivščinam naproti. V nepoznani državi bi znalo biti še bolj zanimivo… ;) :)

  20. vlatka vlatka pravi:
    24.09.2008 ob 21:55

    grison,

    koliko je kdo bogat, lahko spozna tudi tukaj in mu Indija ni potrebna. (Samo pomisli koliko domov je uničilo neurje… in so ljudje ostali brez vsega…)

    tako vsaj jaz mislim. ;)

    Pustimo tiste, ki jim je Indija le za ‘raziskovanje’.

    P.S.

    Ko srečam ljudi, ki se gredo “preseravat” v Indijo, doma pa so dobro stoječi, lahko tudi bogatejši, nimajo jajc, da bi kaj tem indijcem pomagali. Vmes pa še barantajo, da bi dobili čim ceneje. :mrgreen:

    Ko bom velika, bom šla v Indijo s polno culo denarja,in osrečila vsaj koga. In se ne bom norčevala iz njihove revščine.

    Sicer je pa to tudi res, da kdor ful nakupi njihovih stvari, jih osreči :)

  21. nevenka nevenka pravi:
    26.09.2008 ob 07:27

    dobro, da ti nagravžnost ni priletela naravnost v obraz. Saj bi lahko povzročila celo nesrečo. Ampak človek pa res doživi vse sorte. A kač pa ni bilo v mestih, praviš? Ponoči bi se tudi jaza najbrž najbolj bala kakšne golazni. In slišala bi čisto vse, še to kako zemlja diha…

  22. vlatka vlatka pravi:
    26.09.2008 ob 20:38

    nevenka,

    pa ti sploh kaj spiš ponoči, ko vse to slišiš? ;) :D

  23. GRiSON GRiSON pravi:
    27.09.2008 ob 06:12

    Vlatka, na žalost v zadnjam času v Indijo med drugi prihaja tudi zahodna miselnost in kapital. Tako, da imajo v večjih mestih velika industrijska področja. Tam pretirane revščine ni, in ljudje dobro živijo.

    Prav tako tudi višji kasti ni tako slabo.

    Na vasi pa se je čas ustavil. Živijo zelo preprosto in skromno. Če si nekomu podaril kakšno stvar, je še isti trenutek bilo ob tebi še dvajset indijcev z iztegnjeno roko.

    :lol:

  24. GRiSON GRiSON pravi:
    27.09.2008 ob 06:14

    Muki, kakšno stvar, ni hudič, da se še spomnim, in napišem :lol: .

  25. GRiSON GRiSON pravi:
    27.09.2008 ob 06:16

    M&M, ravno to potrebujem, potem besede, kar same pridejo na papir :lol: .

  26. GRiSON GRiSON pravi:
    27.09.2008 ob 06:24

    Nevenka, tam je idealen kraj za navdih. Prav gotovo bi napisala kakšne dobre pesmi. V hotelu je varno, sem in tja vidiš kakšen nenevaren gekon, ki pleza po steni. Nekateri hoteli so prav varni in razkošni, tako da spanje ni takšen problem.

    :lol:

  27. nevenka nevenka pravi:
    27.09.2008 ob 06:39

    Vlatka, bala bi se, da bi me kaj pičilo, najbrž ne bi dobro spala.

    Grison, ja, to verjamem, da je v hotelu bolj varno. In imaš prav, sprememba okolja, bi mi gotovo prinesla nov navdih. A kako preživijo domačini?

  28. GRiSON pravi:
    27.09.2008 ob 20:18

    Nevenka, verjemi mi, veliko bolje kot mi. Domačini so kot nepopisan list papirja, srečni čeprav brez premoženja, zadovoljni da živijo, pa če tudi samo bosi v kartkih hlačah in raztrgani srajci :lol: .

  29. Santos pravi:
    27.09.2008 ob 20:50

    O madonca Grison, to pa je bilo doživetje. Pred kratkim sem brala knjigo Dediščina izgube, ki na zanimiv način opisuje ta nasprotja, ki si jih že v komntarjih zapisal.Sem pa brala, da tuja podjetja prav zaradi visoke izobrazbene ravni (premožni se šolajo v ZDA in VB) selijo podjetja v Indijo.

  30. vlatka vlatka pravi:
    27.09.2008 ob 21:57

    grison,

    potem je bolje, da sem doma :)

  31. vlatka vlatka pravi:
    27.09.2008 ob 21:59

    nevenka,

    če se ne bojiš, te tudi piči ne. Če je človek miren, se ga tudi živali ne bojijo :)

  32. GRiSON pravi:
    28.09.2008 ob 05:22

    Santos, seveda tisti bolj premožni študirajo skoraj povsod po celem svetu. Doma pa imajo v izobilju poceni delovno silo. Še malo in na izdelkih ne bo več pogosto pisalo Made in China, temveč Mde in India :lol: .

  33. GRiSON pravi:
    28.09.2008 ob 05:27

    Vlatka, v tem primeru je bolše da ostaneš doma. Če bi dala samo enemu nekaj dolarjev, imaš takoj na grbi celo ulico ljudi, ki ti ves čas sledijo, kamorkoli bi šla, bi te vlekli za obleko, in ves čas stegovali roke.

  34. barbiblond barbiblond pravi:
    28.09.2008 ob 11:00

    Ah, moj komentar od par dni nazaj je izginil… Ne bom se ponavljala, grem na naslednji post :)

  35. GRiSON GRiSON pravi:
    28.09.2008 ob 19:33

    Barbiblond, prisežem nisem imel prste vmes, bo potrebno vprašati našega administratorja :lol: , kaj se dogaja na SiOL-u.

  36. vlatka vlatka pravi:
    29.09.2008 ob 23:34

    grison,

    oh, bi dala vsakemu en dolar. Toliko bi jih verjetno imela s sabo ;)

  37. GRiSON GRiSON pravi:
    1.10.2008 ob 04:53

    Vlatka, 1 $ x 1.000.000.000 = 1.000.000.000 $ :lol: .

  38. GRiSON GRiSON pravi:
    7.10.2008 ob 02:24

    Barbiblond, malo sem pošpegal v ozadje in našel tudi tvoj izgubljeni komentar. Haha, šele danes mi je čudežno uspelo opaziti :lol: .

    “Dočakali :) Še! Jaz sem vratolomen somotorist. Enkrat mi je uspelo med pauzo na auspuhu pustit pol decimetra kože. Skozi kavbojke. Pa mi sploh ni bilo treba iti iz Slovenije…”

    Da ne boš mislila, da si edina, ki ji je uspelo speči svojo kožo na način dobro zapečene pleskavice :lol: .

  39. borza pravi:
    16.10.2008 ob 11:37

    ja dogaja se marsikaj.

  40. GRiSON GRiSON pravi:
    16.10.2008 ob 15:20

    Borza, no, če sva poštena, se nekaj dogaja tudi doma v Sloveniji :lol: .

Komentiraj

Please visit WP-Admin > Options > SPA and enter the key. Don't have a key? Signup here