MOJA POT PO INDIJI V. - Goja
26.10.2008
Goa
Pod kolesi motorja se je v zgodnem jutru odpirala globoka zelena dolina in po njenem pobočju se je vila cesta zavita v meglici. Pod menoj se je razprostirala Goja. Oči so blodile od metulja do metulja, ki so s svojim skokovitim letenjem in pisano barvno lepoto stopnjevale svoj let, vse tja do vznožja, iz cveta na cvet. Za njim je prišel še en metulj in za tem zopet eden. Ko sem tako opazoval skrivnostno dolino, me je zdajci prestrašila postava, ki je kot majhen črno-rjav oblak skočila izza drevja.
Razposajene male opice so v varni razdalji radovedno skakale iz veje na vejo. Natančno so preiskale in si ogledovale moj motor. Zdelo se mi je, da so imele v mislih, »tu bo nekaj hrane za nas, mogoče bi lahko kaj ukradle«. Ko sem stopil na plano, so se zopet v strahu urno vreščeče razbežale. Njihova vlažno telesa se v jutranjem soncu lesketala, kakor da bi bila iz dragocenega lesa.
Imel sem krasno srečo, da sem se že v Delhiju, ravnodušno navadil na opice. Tam je bila opica grda neugnanka, ki ti je ob priložnosti katero zagodla. Naša ljubljenka je domala stanovala na strehi restavracije. Imela je rdeč obraz in rumenorjava dlako. Včasih je radoživa sedela na rami, v trenutku nepazljivosti ti je ukradla sadje ali celo slasten sendvič. Skočila zopet na varno streho in si nadela čisto nedolžen obraz. Naslednji hip je zopet malo poskakovala po drevesnih vejah in nadaljevala svoj lisičji pohod. Ko si že malo pozabil, da ti preti nevarnost se je ponižno vrnila med nas.
V daljavi je plaval osamljen aprilski oblak, a med gmoto tega oblaka in med obzorjem sem videl nenavadne stvari. Tla so bila še vlažna od rose, meglice so se počasi v soncu dvigovale višje in višje. Daleč zadaj se le prikazovalo morje.
Nad mano je raslo drevje in molilo vrhove proti nebu. Tu se je začelo bogato zeleno rastje. Po dolini je tekla reka kot ozek rjavo-rumenkasti trak. Na prvi pogled je bila podobna Gangesu, le da je bila neizmerno majhna, tudi ustja prav zaprav ni bilo. Ali pa je bilo skrito mojemu pogledu.
26.10.2008 ob 10:05
In potem?
26.10.2008 ob 10:22
Barbiblond, tisti potem šele pride na vrsto …
26.10.2008 ob 10:37
Včasih si želim imeti opico doma - samo se mi zdi, da bi več ušpilčila, kot bi jaz uspela poštimat!
Gotovo je pa nekaj posebnega biti nekaj časa nekje avtohtono - čutiti VSE, kar je nekje …
In metulje si videl! Wau!
Vse dobro!
26.10.2008 ob 14:21
Oh, tako čarobno se bere tvoj potopis, kot bi človek odpiral strani v slikanici, skoraj tako kot se z vrha gore odpre svet pod teboj. In tako lepo ga znaš približati, da bi človek skoraj čutil zemljo na dlani. V kakšni prirodoslovni oddaji sem že imela priliko videti nagajive makake po Indiji. Ponekod ji kar redno hranijo, ponekod so pa morali postati tatinski, to je njihova prilagoditev življenjskim razmeram. Meni so opice prav ljubke, a najbrž se jih človek naveliča, če preveč nagajajo.
26.10.2008 ob 18:47
grison,
oh, luštno, sploh mi ni treba potovati, sem takoj vedela, da mi boš pričaral svet kar doma
26.10.2008 ob 19:49
Ana, pri mojemu pokojnemu sosedu so jo imeli. Bila je čisto drobceno, simpatična, kot majhen otrokin in tako živa in zabavna. Kot otroci smo jo občudovali bolj od daleč, kar na balkonu. Bila je prava atrakcija in zanimivo, nikoli ni ušla.
26.10.2008 ob 20:02
Nevenka, he, he, morda si pa si ti čarobni krivec, tudi od tebe sem nabral nekaj bogatega besdnega zaklada. Kaj veš, vse šteje, tudi tvoja prijetna poezija.
Opica je lahko prav prikupno bitje, če le z njo lepo ravnaš. Včasih pa znajo biti celo zelo grobe, nesramne in tudi nasilne. Lahko se zgodi, da kar močno ugrizne ali pa celo odgrizne kos mesa, kašne preveč k njej stegajoče človeške roke.
26.10.2008 ob 20:07
Vlatka, ojoj, neizmerno veliko stvari in dogodkov se je vmes še zgodilo. Mogoče so ti vtisi le kakšen procent zapisanega, od vsega kar se mi je v Indiji zgodilo. Zato je mnogo boljše, da se tudi sama kam v svet odpraviš.
26.10.2008 ob 20:46
Hm, no ne vem…. tele opice…..le kako se navadiš na njihovo družbo?!? Je pa bilo enkratno to tvoje potovanje!
26.10.2008 ob 21:14
Ja, pavijani so med opicami precej zoprni, tudi najbolj mesojedi, sekalce imajo dolge kar 7 centimetrov in tudi namenoma lovijo manjše živali. Druge opice pa so vsejede priložnostno. Ugriznejo pa seveda lahko tudi kar tako, brez lakote iz čiste “prijaznosti”. Taka doživetja niso ravno prijetna, v to ne dvomim. A Indija je polna kontrastov. Človek vidi revščino pri ljudeh, ponekod pa celo podgane hranijo itd. Religija je naredila to deželo res nenavadno.
26.10.2008 ob 21:49
grison,
dokler imam tebe, da mi vse to tako lepo poveš, se mi nikamor ne mudi.
In itak potujem v sanjah. Tako, da ni sile za potovanje. Dogaja se mi pa tudi doma.
P.S.
Če bi se me pa rad znebil, potem pa priprav kuverto za pot
27.10.2008 ob 00:07
aha, sem vedela, Goja
. Čakam na nadaljevanje … Nestrpno.
27.10.2008 ob 05:25
Zdravje, če opica ni pokvarjena, se lahko z njo lepo zabavaš. Ti izdam skrivnost, kako v Indiji ujeti živo opico.
V prazen kokosov oreh, vstaviš nekaj hrane (kos banane ali kaj podobnega). Vendar luknja v orehu ne sme biti prevelika. Ko opica zgrabi hrano, jo ne izpusti več iz rok, takrat je pest prevelika, da bi jo lahko opica vzela iz oreha. In če si na drugi strani oreha pritrdila vrv, jo zavezala za drevo, si jo brez težav ujela.
Ostane ti samo še dresura in vaja, da jo navadiš, nabiranja kokosovih orehov, na visokih palmah. To pa opica brez težav z lahkoto zmore.
27.10.2008 ob 05:39
Nevenka, Pavijan je ena izmed naj krvoločnih opic, narava jim je dala zares močne zobe, v tropu si upajo napasti celo leoparda, in ga velikokrat tudi premagajo.
Zaradi velikega pomanjkanja hrane, in številčnosti podgan nekatere vlade, zelo priporočajo konzumiranje podgan. Baje je njihovo meso zelo dobro, ne vem, mogoče sem ga celo nevede jedel. Saj sem v glavnem jedel hrano pripravljeno na cesti. Za riž sem vedel, da je pravi, za meso pa skoraj nikoli nisem mogel ugotoviti izvora.
27.10.2008 ob 05:49
Vlatka, hehe, modra kuverta je že pripravljena, vendar kaj dosti ni vrednega. V njej je nekaj drobiža, in starega denarja (iz Jugoslavije, Turčije, Irana, Pakistana, Tajske in Indije). Mogoče je v kakšni državici na robu zemlje celo še veljaven. Sicer pa se sama zelo dobro znajdeš, in boš tudi za tisti denar lahko kupila kaj za pod zob.
27.10.2008 ob 05:51
V Indiji je težko z mesom, ker nikoli ne veš katerega boga bi rad pojedel
Nekoč sem poznala neko indijsko diplomatsko družino v Ljubljani in so me tudi povabili na nek sprejem. Povedali so mi, da glede na kompleksnost indijske religije edino piščanca ponudijo brez skrbi kjerkoli po Indiji. Pa si ti sploh videl kokoši na svoji poti?
27.10.2008 ob 05:51
Roti, bil bi greh, da takrat Goje ne bi obiskal.
27.10.2008 ob 05:58
Nevenka, če so koščki mesa majhni, potem tudi razlika med piščančjim mesom, ptičem ali kačo ni velika.
Kokoši, prašiči pa tudi krave se običajno kar same sprehajajo po dvoriščih. No, ne rečem, nekatera dvorišča so tudi ograjena, tako da imajo nekoliko omejeno gibanje. Kokoši in petelinov ne manjka, prav tako prašičev, lekdo bi potem pojedel vso tisto zavrženo hrano, in pomije ki ostane pri kuhanju.
27.10.2008 ob 07:05
Vem, samo muslimanski del Indijcev pa prašičev ne je. Tako, da če imaš pisano druščino, je piščanček varna ponudba, he, he…Verjamem pa, da se določene vrste mesa bolj malo razlikujejo, še posebno če si zelooo lačen. Ne vem, jaz imam do kač zadržke. Pravzaprav si grem globoko na živce, da sem mesojeda. Moralno me moti in sem že poskusila z vegetarijastvom, pa kar zbolim. Čudno res.
27.10.2008 ob 08:08
GRISON,
hi, hi, ja sej če jo takole nadresiraš,je lahko zelooo uporabna živalca
Niti pomislila nisem na to.
Samo….nikoli ne veš, kaj se kuha v njeni prefrigani buči….
27.10.2008 ob 08:54
Nevenka, še dobro, da živi v Indiji veliko muslimanov, in tako ostane kar nekaj svinskega mesa tudi za ostale mesojedce. Glede vegetarijanstva imam svoje mnenje, jej veeeeliiiiko zelenjave, sadja, vendar vsake toliko časa tudi košček mesa. Moja sodelovka je popolna vegetarijanka, in vsako leto vsaj štirikrat zboli.
27.10.2008 ob 08:58
Zdravje, je pa res, če si z mlado opico zelo nežen in pozoren, bo tudi ona kasneje od tebe prevzela te navade. Sicer pa je podobno tudi s psom, lahko je krotek, ubogljiv in ponižen, ali pa divji in napadalen.
27.10.2008 ob 10:54
@ GRISON,
no, to pa rada verjamem - kar daš, to dobiš
A veš, da jaz vseeno prisegam na kuža - nemškega ovčarja!
27.10.2008 ob 17:51
grison,
si potem planiral, da me ne pošlješ na pot? Hvala
29.10.2008 ob 07:29
@Zdravje, to je skoraj zakon, ti pa kar nabavi prijatelja, imel bo dovolj prostora za tekanje …
@Vlatka, no, saj če si privoščiš dolgo potovanje, prideš še vedno nazaj
.
29.10.2008 ob 19:07
grison,
ja, ampak brez kuverte ne gre
30.10.2008 ob 04:20
Vlatka, če je volja, potem gre tudi brez kuverte
.
30.10.2008 ob 20:03
grison,
voljo mine volja, če ni volje…
31.10.2008 ob 08:29
Vendar imaš kljub vsemu še vedno na voljo, voljo
.
1.11.2008 ob 06:31
Še dobro da ne zna voziti motorja,bi moral nadaljevati svoje potovanje kar peš
1.11.2008 ob 07:48
Kamper, dobra ideja, sem že pomislil, da bi peš mahnil v vse tiste karje, in morda podaljšal pot tja do Japonske in v Avstralijo
.
1.11.2008 ob 23:27
grison,
če ima volja voljo, da mi je na voljo
3.11.2008 ob 20:21
In VI. del? Malo sem že neučakana
14.11.2008 ob 18:06
Vlatka, volja ima voljo, samo časa ni na voljo
.
14.11.2008 ob 18:08
Nevenka, nekaj črk se počasi a vztrajno premika naprej
.
16.11.2008 ob 00:29
nevenka,
tudi pri tebi je zatišje
16.11.2008 ob 01:33
kaj pa goa trance scena? baje trance izvira iz tam, pa folk je baje dober.
16.11.2008 ob 05:23
Smukc, ja noro, žur do jutranjih ur, tam sem poslušal najboljši tehno, iz Goe pride veliko kvalitetne muzike. Nekateri fantje stvar dobro obvladajo
.
16.11.2008 ob 07:17
Ja, Vlatka, zatišje v življenju, zatišje v poeziji. Trenutno samo diham in čas teče. Prepočasi.
16.11.2008 ob 07:18
No, Grison, saj počasi se daleč pride…važno je, da se premika.
16.11.2008 ob 18:21
Nič lepega se mi ni dogodilo, zelo daleč od tega. Najdlje možno.
16.11.2008 ob 19:40
nevenka,
zatišje pred burjo…, bliža se spet novo leto
16.11.2008 ob 19:42
Vlatka, jasnovidnost te je pustila na cedilu…
21.11.2008 ob 01:32
nevenka,
samo takat me, ko želim ljuden ustreči
po času, nikakor pa ne po dogodkih. In veš zakaj? Ker je čas raztegljiv 
21.11.2008 ob 04:44
Nevenka, he, he, zopet sem napisal eno stran, tako da je moj zvezek nekoliko debelejši
.
24.11.2008 ob 19:35
Iz tvojih zapisov ugotavljam, da so še barve v Indiji nekaj posebnega.
26.11.2008 ob 04:06
Santos, samo če znaš dobro opazovati
.